Kot pravijo v druptvu Morigenos, gre za primere, ko se živali pojavijo bodisi daleč stran od svojega naravnega habitata bodisi v okolju, ki zanje ni več primerno – na primer zaradi pomanjkanja hrane, onesnaženja ali pogostega stika z ljudmi. Raziskovalci ugotavljajo, da je takšnih primerov vedno več; med glavnimi vzroki izpostavljajo podnebne spremembe, izgubo ledu na Arktiki, spremembe v razporeditvi plena, hrup v morju, bolezni in celo pobegle oziroma izpuščene živali iz ujetništva.
V študiji so predstavljeni številni konkretni primeri, med drugim beluge v rekah Temza in Sena ter mroži na evropskih plažah. Primeri pojavljanja morskih sesalcev izven svojega tipičnega habitata so bili zabeleženi tudi pri nas – na primer kit grbavec v slovenskem morju leta 2009, dva progasta delfina v Luki Koper leta 2012 ter nedavno pojavljanje navadne delfinke Ciao, o kateri smo že poročali.
Avtorji študije opozarjajo, da vsaka takšna situacija zahteva premišljen pristop – včasih zadostuje zgolj spremljanje in informiranje javnosti, v drugih primerih pa je potrebna selitev živali na varnejšo lokacijo, v skrajnih primerih tudi evtanazija. Ključno je, da se pri odločitvah upošteva dobrobit živali, njeno zdravstveno stanje, pa tudi širše okoljske razmere, sporočajo iz Morigenosa.
(Morske) živali potrebujejo mir
Poudarjena je tudi pomembnost ustreznega obveščanja javnosti, saj lahko množično zanimanje za “obiskovalce” povzroči stres ali celo nevarnost za živali. V eni od opisanih situacij je bila na primer samica mroža usmrčena, ker se ljudje kljub opozorilom niso držali varnostne razdalje. Avtorji raziskave zato pozivajo k boljšemu usklajevanju med institucijami, oblikovanju jasnih protokolov in zakonodaje, ki bi ob vse pogostejših OOH (out of habitat) primerih omogočila hitro, strokovno in živalim prijazno ukrepanje.
