Vprašanje, kdaj postaviti in pospraviti božično drevesce in jaslice, nima enotnega odgovora in za marsikoga ostaja večna dilema. Tradicija je skozi stoletja spreminjala svoje prakse, odvisno od verskih običajev, lokalnih navad in družinskih praks. Mi smo za pojasnilo povprašali etnologa in profesorja umetnostne zgodovine Damjana J. Ovsca.
Nekoč in danes
Ovsec nam pojasni, da so v preteklosti božična drevesca tradicionalno postavljali na predvečer božiča, 24. decembra, predvsem zaradi otrok, podirali pa običajno po prazniku svetih treh kraljev oziroma Epifanije, ki ga praznujemo 6. januarja, medtem ko so jaslice ostale postavljene do svečnice oziroma 2. februarja. Svečnica namreč po njegovih besedah pomeni uradni konec božičnega obdobja. “Božični čas se izteče po svetih treh kraljih, božično obdobje pa traja vse do svečnice“, nam pojasni Ovsec in doda, da prav zaradi tega jaslic še ne podiramo.
Sodobne navade
Danes se datumi postavitve in odstranitve božičnega okrasja, bodisi jaslic bodisi božičnih drevesc, močno razlikujejo. “Zaradi komercializacije praznikov mnogi božično drevesce postavijo že konec novembra, prav tako ga nekateri pospravijo že 3. januarja”, opaža Ovsec, ki dodaja, da so v družinah, ki praznikov ne praznujejo religiozno, pravila še bolj fleksibilna — božično drevesce se tako pogosto postavi pred novim letom in odstrani že kmalu po njem. Zlasti tisti, ki imajo naravno božično drevo, slednje ponavadi pospravijo prej, saj zaradi ogrevanih prostorov prej izgubi iglice, medtem ko so včasih hiše in sobe ostale hladnejše, ker centralno ogrevanje še ni bilo razširjeno, zato so drevesa in zelenje zdržala dlje in jih je bilo mogoče pustiti v prostoru do Epifanije ali celo do svečnice.
Poganske korenine
Ovsec nam pojasni še, da so božično drevo in zelenje imeli v preteklosti poganske korenine, povezane z vegetativnimi kulti, kjer je zelenje simboliziralo življenje in plodnost v novem letu. Po 6. januarju so jih odstranjevali, ker se je dan daljšal in narava se je prebujala, hkrati pa je bil to tudi trenutek, ko se je sklenil obredni cikel zimskega solsticija in je zelenje izgubilo svojo zaščitno in magično funkcijo, ki je bila pomembna v času najhladnejših zimskih dni.
Ovsec nam pomaga razumeti, da za božični čas ni enotnega “pravila”, ki bi veljalo povsod enako, ampak gre za proces, ki ga določa kombinacija cerkvenega koledarja, lokalnih običajev in družinske prakse. V Sloveniji pa je treba upoštevati tudi prisotnost pravoslavne tradicije, saj verniki pravoslavne cerkve praznujejo božič po julijanskem koledarju, zato nekateri z okrasitvijo ali pospravljanjem počakajo dlje – pogosto vse do sredine januarja, ko se zaključi njihov božični in novoletni cikel.
Počakati do pomladi?
Nekateri se celo odločijo, da božično drevo obdržijo do spomladanskega enakonočja.
Pospravljanje božičnega drevesa z začetkom pomladi namreč simbolizira obnavljanje in prehod v novo sezono, kot način, da pozdravimo pomlad s pozitivnim duhom.
Sicer pa je poleg religioznih in ljudskih tradicij izbira datuma pogosto odvisna tudi od osebnih ali praktičnih razlogov.
Kako pospraviti božično okrasje?
Ko je čas za pospravljanje božičnega okrasja, je priporočljivo najprej odstraniti nežne okraske in jih skrbno shraniti v ustrezne posode z oznakami, da se ne poškodujejo. Božične luči je najbolje zaviti, da se ne zlomijo ali zapletajo. Pravo božično drevo je treba odložiti na ekološki način, po navodilih lokalnih zbiralnic ali reciklažnih programov, medtem ko lahko umetno drevo shranimo v originalni embalaži ali v robustnih posodah, ki zagotavljajo zaščito. Na koncu je priporočljivo očistiti prostor, kjer je drevo stalo, odstraniti iglice in prah ter prostor pripraviti za novo sezono.
