“Prekomerna uporaba mehčalca sčasoma začne tvoriti film in usedline, ki začnejo upočasnjevati čas odvajanja vode,” pravi James Copeland, direktor tehnične službe za Prism Specialties. “Pravzaprav lahko začne polniti odtočne cevi in potem dobite drugo umazanijo, ostanke, umazanijo in stvari iz oblačil, ki jih poberemo iz okolja, ki se začnejo še bolj prijemati. Tako začnete dobivati te neučinkovitosti in te neučinkovitosti vplivajo na delovanje opreme in skrajšajo življenjsko dobo pralnih strojev,” dodaja.
Sestavin mehčalca ne podcenjujmo
Prijeten vonj na perilu ima svojo ceno, pravijo tudi pri Environmental Working Group (EWG). “V običajnih izdelkih je skoraj 4000 dišavnih sestavin in komajda je mogoče vedeti, katere so. Vaš mehčalec lahko vsebuje ftalate, ki razpršijo vonjave; sintetični mošus, kot je galaksolid, ki se kopiči v telesu; in še veliko več. Dišavne mešanice lahko povzročijo alergije, draženje kože, kot je dermatitis, težave z dihanjem in morebitne reproduktivne poškodbe. Raziskave kažejo, da lahko dišave povzročijo tudi zdravstvene težave, če se sprostijo na prostem, zlasti za astmatike in tiste, ki so občutljivi na kemikalije,” so izpostavili.
Mehčalec se lahko nabere tudi na vaših oblačilih in brisačah, zaradi česar postanejo sčasoma manj vpojne.
Škoda za okolje
Številni mehčalci vsebujejo spojine, ki so strupene za okolje in vodne organizme.
“Kvarterne amonijeve spojine ali kvati naredijo oblačila mehka in nosljiva takoj po pranju, vendar je znano, da nekatere povzročajo astmo in so lahko strupene za reproduktivni sistem,” trdijo pri EWG. “Preverite oznake izdelkov in spletna mesta za te sestavine in se jim izogibajte: distearildimonijev klorid in drugi, ki se končajo z ‘monijev klorid’, kot tudi nejasni izrazi, kot sta ‘biorazgradljiv mehčalec za tkanine’ in ‘kationska površinsko aktivna snov’,” svetujejo.
Kaj torej uporabiti namesto mehčalca?
Tu je preprost recept, kako mehčalec za perilo naredimo kar sami doma.