Zanimalo nas je, kako poteka nadzor hrane, ali pregledajo vso hrano, jemljejo naključne vzorce? Kaj se zgodi v primeru neustreznosti in kako to, da so potrošniki o neustreznosti lahko obveščeni tudi po enem mesecu od tega, ko jim je določeno živilo že na voljo?
“Temeljno načelo zakonodaje na področju varnosti hrane je, da je primarna odgovornost za varnost živil vedno na strani izvajalcev dejavnosti, ki z vzpostavljenimi notranjimi kontrolami zagotavljajo, da so živila, ki jih dajo na trg, varna,” opisujejo na Upravi za varno hrano. Izvajalci dejavnosti v okviru notranjih kontrol preverjajo skladnost surovin, ustreznost proizvodnih postopkov, kot tudi končnih izdelkov. V kolikor ugotovijo nepravilnosti v času proizvodnega procesa takšno živilo sploh ne pride na trg. Če nepravilnosti ugotovijo kasneje, ko je bilo živilo že dano v promet, morajo izvajalci dejavnosti izvesti postopke umika/odpoklica.
Vsa hrana oziroma živila se pred oddajo na trg ne pregledajo na način, da bi se vzorčila. “Kljub temu izvajalci dejavnosti kot tudi pristojna oblast izvajajo preventivno vzorčenje ali t. i. monitoring programe. Gre za enotni sistem nadzora nad varnostjo živil, ki je predpisan z EU zakonodajo in ki temelji na sistemu HACCP oziroma na sistemu dobre higienske prakse. To pomeni, da morajo izvajalci dejavnosti vzpostaviti sistem dobre higienske praske oziroma sistem kontrol za ugotavljanje kritičnih kontrolnih točk po načelih HACCP (Hazard Analysis of Critical Control Points),” pravijo na Upravi.
Odpoklic hrvaških mandarin, argentinske soje in grških jagod
V kolikor se vzorci jemljejo z namenom preverjanja stanja in ne na podlagi suma na neskladnost, se le-ti v laboratoriju ne analizirajo prioritetno in zato je čas do pridobitve rezultatov lahko daljši. “Trenutno potekajo aktivnosti, da se omenjeni čas za izvedbo analiz skrajša. Kljub temu pa to ne bo preprečilo, da se v prometu tudi v bodoče ne bodo odkrila neskladna živila. Dejstvo je namreč, da absolutne varnosti hrane ni mogoče zagotoviti, vendarle lahko trdimo, da je v Sloveniji hrana varna, kar potrjuje majhen delež neskladnih rezultatov analiz uradnega monitoringa,” razlagajo sogovorniki.
Kdo opravlja nadzor?
Po navedbah Uprave za varno hrano, je naloga uradnega nadzora, torej inšpekcijskih služb , da preverja, ali je notranji nadzor nosilcev živilske dejavnosti ustrezen. Nadzor nad varnostjo živil v Sloveniji izvajajo Zdravstveni inšpektorat RS na področju prehranskih dopolnil, otroške hrane, živil za posebne zdravstvene namene, energijsko omejenih diet; Inšpektorat RS za kmetijstvom, gozdarstvo, lovstvo, ribištvo na področju vina; nadzor nad vsemi ostalimi živili vrši UVHVVR.
Nadzor se izvaja tako z inšpekcijskimi pregledi kot vzorčenji in sicer tako v notranjem prometu kot ob uvozu. Obe vrsti nadzora se izvajata v skladu z rednim letnim načrtom, ki je osnovan na podlagi ocene tveganja, vedno pa je določen del kadrovskih in finančnih sredstev namenjen za dodatne oziroma izredne nadzore, ko je potrebno preveriti npr. prijavo potrošnika, informacijo prejeto preko EU RASFF sistema o nevarnem živilu, informacije iz medijev,…
Spremenili so način obveščanja
Trenutno povečano število objav o neskladnih živilih je posledica spremenjenega načina obveščanja, ki se je začel izvajati v mesecu oktobru. UVHVVR javnost obvešča o vseh neskladnih živil, ugotovljenih v okviru uradnega nadzora (uradno vzorčenje), ne glede na to ali je živilo na podlagi ocene tveganja ocenjeno kot varno ali nevarno ter ne glede na to ali je živilu že potekel rok uporabnosti.
Poleg obvestil v zvezi z uradnimi vzorci UVHVVR povzema tudi vse odpoklice nevarnih živil, ki jih izvajajo izvajalci dejavnosti. Ti odpoklici so posledica ugotovljenih neskladnosti, ki lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi in so jih izvajalci dejavnosti ugotovil v okviru svojih notranjih kontrol ali pa so bili sproženi zaradi informacije, ki so jo prejeli preko EU RASFF sistema (poreklo nevarnega živila je bila druga država članica ali pa tretja država).
Zakonodaja na področju varnosti živil EU je med strožjimi na svetu, kar pomeni, da so kriteriji za številne dejavnike tveganja, kot so npr. težke kovine, določeni na osnovi ALARA principa, kar pomeni “tako nizko, kot je razumno možno doseči”. To pomeni, da so neskladna živila praviloma varna, redka so ocenjena kot nevarna.
“V primeru da so prekoračene mejne vrednosti določene v zakonodaji se izvede ocena tveganja, ki potem potrdi ali pa ovrže obstoj tveganja za zdravje ljudi. Veliko živil, ki so na podlagi ocene tveganja sicer ocenjena kot nevarna, ne predstavljajo avtomatsko tudi takojšnjega tveganja za zdravje ljudi. Gre torej za živila, ki so ocenjena kot nevarna zaradi njihovih dolgotrajnih učinkov na zdravje ob predpostavki, da bi jih ljudje uživali daljše časovno obdobje. Zato je pomembno, da se z notranjimi kontrolami izvajalcev dejavnosti kot tudi z rednim spremljanjem s strani UVHHVR, čimprej ugotovi prisotnost takšnih živil in se jih odstrani iz prometa,” so še dodali na Upravi.
