Poslanci so na redni seji DZ opravili splošno razpravo o vladnem predlogu zakona o psihoterapevtski dejavnosti, ki med drugim uvaja poklic psihoterapevta v zdravstvo. Poslanci Svobode in Levice ter NSi so predlog zagovarjali, v opozicijski SDS pa so bili najbolj kritični. Dvome so izrazili tudi v SD in poslanci iz vrst Demokratov. Široko zastopana psihoterapevtska stroka, ki obsega do 1000 psihoterapevtov, in predstavniki pacientov – več kot 40.000 posameznikov – poslance spodbujajo, da zakon sprejmejo. Na nasprotnem bregu pa so Zdravniška zbornica, Zbornica kliničnih psihologov, oddelki za psihologijo univerz in več društev bolnikov, ki so vlado in DZ pozvali, naj ustavijo sprejemanje predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti. O predlogu zakona bo sicer DZ glasoval v petek.
Psihoterapija kot zdravstvena dejavnost
Predlog Zakona o psihoterapevtski dejavnosti psihoterapijo umešča med zdravstveno dejavnost, določa pogoje za opravljanje tega novega poklica in uvaja zbornico, ki bi psihoterapevtom podeljevala licence.
Priprava zakonskega predloga ima sicer dolgo brado. Na poslanske klopi prihaja po aprilski potrditvi na vladi. Ta ga je obravnavala po tem, ko je zadnji predlog, ki je bil lani poleti poslan v javno razpravo, naletel na ostre kritike, ministrstvo za zdravje pa je nanj prejelo več sto pripomb.
Predlogu nasprotuje zdravstvena stroka s tega področja, predstavniki kliničnih psihologov, psihiatrov in pediatrov menijo, da vpeljuje tudi psihoterapevtske pristope, ki niso znanstveno utemeljeni.
Zdravstvena stroka poziva vlado in DZ k ustavitvi predloga zakona o psihoterapiji
Zdravniška zbornica je v sporočilu za javnost opozorila, da je predlog strokovno nesprejemljiv, saj v zdravstvo uvaja nov poklic psihoterapevta brez zadostne izobrazbe. Menijo tudi, da predlog ne zahteva dovolj kliničnih izkušenj in odgovornosti ob morebitnem poslabšanju zdravstvenega stanja bolnika.
“Prvič v zgodovini slovenskega zdravstva celotna zdravstvena stroka, od psihiatrije, klinične psihologije do nevrologije, kirurgije, internistike, pediatrije in družinske medicine, skupaj s številnimi društvi bolnikov soglasno in javno zavrača zakon kot strokovno nesprejemljiv,” so zapisali.
Predlogu zakona, o katerem so na seji prvič razpravljali poslanci, nasprotujejo vsi ključni razširjeni strokovni kolegiji, ki so najvišji in avtonomni strokovni organ določene stroke, so poudarili v zbornici. To so med drugim kolegij za klinično psihologijo, psihiatrijo ter za otroško in mladostniško psihiatrijo.
Proti so tudi strokovne organizacije, med drugim Zbornica kliničnih psihologov, Združenje psihiatrov pri Slovenskem zdravniškem društvu, Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo in Združenje psihoterapevtov Slovenije. Predlog so zavrnili tudi centri za duševno zdravje.
Predlogu zakona nasprotujejo tudi oddelki za psihologijo Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem, zavrnili pa so ga tudi v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu RS Soča in Onkološkem inštitutu Ljubljana.
Nad predlogom zakona so zaskrbljeni tudi v nekaterih društvih bolnikov, ki opozarjajo na strokovno, kakovostno in varno psihološko obravnavo.
Strokovnjaki opozarjajo, da zakon v zdravstveni sistem uvaja nov poklic psihoterapevta brez zahteve po predhodni medicinski ali psihološki izobrazbi, brez kliničnih izkušenj in brez odgovornosti ob morebitnem poslabšanju zdravstvenega stanja pacienta. Taka ureditev pomeni zmanjšanje varnosti pacientov in nevarno mešanje pojmov psihoterapije in zdravljenja duševnih bolezni. Sprašujejo se, kako bo psihoterapevt brez osnovnega znanja o naravi, poteku, zdravljenju in prognozi določene bolezni lahko pomagal bolniku? Vsako zniževanje meril strokovne usposobljenosti pomeni neposredno tveganje za zdravje in resno strokovno nazadovanje zdravstvenega sistema.
Nad predlogom zakona v trenutni obliki so zaskrbljeni tudi predstavniki bolnikov, ki opozarjajo, da je potrebno bolnikom v javnem zdravstvenem sistemu zagotoviti strokovno, kakovostno in varno psihološko obravnavo:
“Izkušnje kažejo, da je za celostno obravnavo ključnega pomena, da bolnik prejme strokovno pomoč izkušenega kliničnega psihologa, psihiatra ali pedopsihiatra, saj ti strokovnjaki poleg duševnih stisk poznajo tudi specifike posamezne bolezni in v okviru obravnave sodelujejo z drugimi zdravstvenimi strokovnjaki. Duševne težave so pogosto povezane z zdravljenjem osnovne bolezni, tudi s stranskimi učinki zdravil, zato so znanje in klinična presoja nujna.”
Predlog zakona omogoča vstop nestrokovno usposobljenim posameznikom v javno zdravstvo, kar pomeni ogrožanje zdravja pacientov, vključno z najranljivejšimi; otroki, mladostniki in bolniki z resnimi psihiatričnimi ali nevrološkimi diagnozami.
Strokovna javnost in predstavniki bolnikov zato pozivajo odločevalce, da:
1. nemudoma ustavijo nadaljnjo obravnavo predloga zakona,
2. formirajo novo strokovno delovno skupino, v katero bodo vključeni predstavniki RSK-jev za psihiatrijo, pedopsihiatrijo, klinično psihologijo, družinsko medicino, pediatrijo, nevrologijo in drugi relevantni deležniki v zdravstvu,
3. pripravijo zakon, ki bo dejansko uredil področje psihoterapije zunaj zdravstvenega sistema, brez ogrožanja varnosti bolnikov, pri tem naj bo osnovno vodilo zagotavljanje varne in kakovostne obravnave.
Podporniki predloga zakona se ne strinjajo
Z navedbami zdravstvene stroke pa se ne strinjajo v Zvezi organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialno varstvenih storitev Slovenije in predstavniki več psihoterapevtskih združenj. Za sprejetje predloga zakona so med drugim v Slovenskem združenju za psihoterapijo in svetovanje, v Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo in v Združenju zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije, so v torek opozorili v sporočilu za javnost.
Predlog zakona podpira tudi teološka fakulteta in Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana in Nova univerza.
Široko zastopana psihoterapevtska stroka, ki obsega do 1000 psihoterapevtov, in predstavniki pacientov (več kot 40.000 posameznikov) pa povezano spodbujajo poslance, da sprejmejo Zakon o psihoterapiji. Kot namreč pravijo v Slovenskem združenju za psihoterapijo in svetovanje (SZPS), Zvezi organizacij pacientov ter uporabnikov zdravstvenih in socialno varstvenih storitev Slovenije (ZOPS), Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo (SKZP), Univerzi v Ljubljani, Teološki fakulteti (UL TEOF), Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana (SFU Ljubljana), Združenju zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije (ZZDTS), Fakulteti za slovenske in medarodne študije, Nova univerza, “pacienti in psihoterapevti izražajo močno podporo zakonu, ki bo končno poskrbel za dostopno, varno in strokovno psihoterapijo”.
Do predloga kritični v SDS, SD in poslanci Demokratov
Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež je v imenu predlagatelja izpostavil, da je namen predloga zakona “zagotavljanje varne, kakovostne in dostopne psihoterapevtske obravnave za vse uporabnike v javnem zdravstvenem sistemu”. Predlog uvaja tudi psihoterapevtsko dejavnost v javnem sektorju izven zdravstva, denimo v socialnem varstvu in šolstvu.
Kordež je izpostavil, da predlog uvaja jasne kriterije za opravljanje poklica psihoterapevt. Ustanavlja tudi zbornico, ki bi psihoterapevtom podeljevala licence, skrbela pa bi tudi za razvoj psihoterapije. Področje psihoterapije je namreč desetletja povsem neurejeno.
Poslanka Lucija Tacer iz največje poslanske skupine Svoboda je v predstavitvi poslanskih stališč izpostavila, da državljani ne vedo, komu lahko zaupajo psihoterapevtsko obravnavo, država pa nad kakovostjo storitev nima nadzora. “Prvič imamo priložnost, da psihoterapijo sistemsko uredimo,” je dejala.
Tako je spomnila, da bi lahko na podlagi predloga zakona državljani do psihoterapije dostopali z napotnico v zdravstvu ali brez v centrih za krepitev zdravja, urejeni pa bodo tudi standardi na trgu, kjer ne bo več “šarlatanov z vikend tečaji”.
Poslanka SDS Karmen Furman je bila do predloga najbolj kritična. Poudarila je, da je vlada, ki je že dlje časa obljublja, da bo uredila področje psihoterapije, v DZ vložila predlog, ki ni usklajen z zdravstvom. “Nedopustno je, da ministrstvo pripravi zakon mimo strokovnih združenj in brez poskusa soglasja,” je poudarila.
Vprašala se je, ali je predlog, ki sproža tako velike delitve, sploh primeren za nadaljnjo obravnavo, ter ali bo res uporabnike pahnil v še večje stiske in jim otežil dostop do psihoterapevtskih storitev. Ne le da so v SDS dobili veliko prošenj za sestanek, še nikoli po oceni Furman za sestanek ni bilo takšnega zanimanja.
Poslanka NSi Iva Dimic je izpostavila dolge čakalne dobe na področju duševnega zdravja. “Potrebe so velike, ljudje si želijo pomoči, jo iščejo, najdejo, žal pa ta ni vedno prava, zato je potreba po regulativi,” je dejala Dimic. Meni, da predlog zakona nikomur ničesar ne jemlje in nikogar ne degradira, da pa si želi sodelovanja med vsemi, ki jih področje zadeva.
Po besedah Bojane Muršič iz SD bo odločitev o tem, ali je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, ena najtežjih v tem sklicu DZ. Opozorila je na porast duševnih stisk, vprašala pa se je, ali je res nujno umeščanje psihoterapije v zdravstvo.
Muršič je izpostavila tudi skrb, da bi parcialni interesi prevladali nad namerami za ureditev tega področja. Po njenih besedah je treba tudi jasno razmejiti pogoje psihoterapevtskega poklica. Odločitve o tem, ali bodo predlog podprli, še niso sprejeli.
