Smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D so rezultat večletnega dela široke skupine strokovnjakov različnih specialnosti ter odziv na visoko prevalenco pomanjkanja vitamina D med prebivalci Slovenije – zlasti v zimskem času ter pri starejših odraslih in drugih ogroženih skupinah, ki je pogosto povezano s povečanim tveganjem za težave s kostno-mišičnim sistemom, akutne okužbe dihal ter nekatere kronične bolezni. Smernice so pomembno orodje za enotno klinično prakso, učinkovite javnozdravstvene ukrepe in dolgoročno krepitev zdravja prebivalcev, so sporočili z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Smernice namenjene zdravi populaciji
Kot je dejala endokrinologinja Marija Pfeifer, smernice niso namenjene določenim bolezenskim stanjem, “ampak predvsem zdravi populaciji in nekaj ogroženim skupinam, ki še vedno sodijo v zdravo populacijo, a so bolj ogrožene za pomanjkanje vitamina D.”
Po njenih besedah vitamin D uravnava presnovo kalcija in fosfata, ki je nujen za normalno rast in obnovo kosti ter delovanje mišic. Številne metaanalize in randomizirane kontrolirane raziskave z dodajanjem vitamina D pa v zadnjem času dokazujejo tudi ugodne učinke vitamina D na zmanjšanje pojavnosti avtoimunskih bolezni in akutnih okužb dihal. Študije dokazujejo, da lahko dodajanje vitamina D zmanjša umrljivost bolnikov z nekaterimi vrstami raka, dokazano zmanjša pojavnost sladkorne bolezni pri osebah z visokim tveganjem zanjo in nekoliko zmanjša splošno umrljivost. Ugodni učinki so bolj izraženi pri osebah, ki so imele pred začetkom raziskav znižane ravni vitamina D, kot je to v veliki meri značilno za slovensko populacijo.
Pomanjkanje vitamina D
Kot je poudaril Igor Pravst z Instituta za nutricionistiko, podatki kažejo, da je pomanjkanje vitamina D v Sloveniji zelo razširjeno in predstavlja pomemben javnozdravstveni izziv.
V obdobju podaljšane zime biosinteza vitamina D v človeški koži namreč praktično ne poteka, zato so prebivalci v tem času skoraj v celoti odvisni od prehranskega vnosa oziroma dodajanja vitamina D, je pojasnil Pravst, ob tem pa navedel, da je nacionalna raziskava NutriHealth pokazala, da ima pozimi kar okoli 80 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije pomanjkanje vitamina D, približno 40 odstotkov pa celo hudo pomanjkanje.
“Ti rezultati so zelo zaskrbljujoči,” je bil jasen Pravst.
Slovenske smernice za zadostno preskrbljenost z vitaminom D so namenjene predvsem zdravim prebivalcem. Zasnovane so glede na starost in stopnjo prehranjenosti, saj osebe z debelostjo potrebujejo dvojne priporočene odmerke.
V smernicah so posebej izpostavljeni nosečnice in doječe matere ter populacija starejših in drugih, ki pretežno bivajo v zaprtih prostorih.
Koliko vitamina D na dan?
Po smernicah naj bi odrasli Slovenci v razširjenem zimskem času (od oktobra do aprila) dodajali vitamin D3 v odmerku 800-1000 E na dan, starejši od 65 let pa 1000-2000 E. Prebivalci domov za starejše in vsi tisti, ki med 10. in 16. uro pretežno bivajo v zaprtih prostorih, naj bi te odmerke prejemali vse leto.
Vitamin D je najbolj učinkovit, če ga jemljemo vsak dan. Dodajanje vitamina D v velikih odmerkih na daljša časovna obdobja (enkrat na mesec ali celo na več mesecev) ni učinkovito in je lahko celo škodljivo.
Največji še varen dnevni odmerek vitamina D je 4000 E za osebe starejše od 11 let, 2000 E za tiste stare od 1-11 let in 1000 E za otroke v prvem letu starosti. V smernicah še priporočajo, da bi bila zdravila z vitaminom D na voljo v lekarnah v prosti prodaji. Smernice naslavljajo tudi zdravstvene in politične odločevalce, da zavzamejo proaktivno stališče za njihovo uresničevanje in implementacijo v slovenskem prostoru.
