Družbena omrežja so za mnoge postala prvo mesto, kamor se zatečejo po podporo in razumevanje, ko se soočajo s stiskami v duševnem zdravju. A nova preiskava britanskega časnika The Guardian razkriva zaskrbljujočo sliko: več kot polovica najbolj priljubljenih videov z nasveti o duševnem zdravju na TikToku vsebuje zavajajoče ali napačne informacije.
V okviru preiskave so novinarji izbrali 100 najbolj gledanih posnetkov pod oznako #mentalhealthtips in jih posredovali v pregled psihologom, psihiatrom in akademskim strokovnjakom. Ti so ugotovili, da kar 52 videov vsebuje določeno obliko dezinformacij, številni drugi pa so bili nejasni, poenostavljeni ali strokovno vprašljivi.
Hitre rešitve, slaba znanost in napačne diagnoze
Strokovnjaki so med problematičnimi vsebinami izpostavili nasvete, kot je uživanje pomaranče pod prho za zmanjševanje tesnobe, promocijo prehranskih dopolnil z omejeno znanstveno podlago – denimo žafrana, magnezijevega glicinata in svete bazilike – ter obljube o “ozdravitvi travme v eni uri”.
Pogosto se pojavljajo tudi posnetki, ki povsem običajna čustvena nihanja predstavljajo kot znake resnih motenj, na primer mejne osebnostne motnje ali zlorabe. Nekateri posnetki po mnenju strokovnjakov patologizirajo vsakdanje izkušnje in ustvarjajo vtis, da gre pri običajnih občutkih že za hudo duševno bolezen.
Zloraba terapevtskega jezika in poenostavljanje terapije
Dr. David Okai, nevropsihiater in raziskovalec na King’s College London, je opozoril, da številni vplivneži napačno uporabljajo pojme, kot so dobro počutje, anksioznost in duševna motnja, kot da bi bili medsebojno zamenljivi. To lahko vodi v zmedo o tem, kaj duševna bolezen sploh pomeni.
Ob tem je izpostavil, da se mnogi nasveti opirajo zgolj na osebne izkušnje in anekdote, ki niso nujno uporabne za vse. Terapija je pogosto predstavljena kot hiter trik ali univerzalna rešitev, čeprav gre v resnici za proces, ki zahteva čas, strokovno vodenje in individualen pristop.
Travma ni enaka pri vseh
Psihologinja Amber Johnston je poudarila, da posnetki o travmi in posttravmatski stresni motnji pogosto močno poenostavljajo kompleksna stanja. Po njenem mnenju TikTok ustvarja vtis, da imajo vsi enake simptome in da obstajajo “skrivne univerzalne resnice”, ki naj bi pomagale vsakomur.
»Resnica je, da so izkušnje travme zelo individualne in da zahtevajo pomoč usposobljenega strokovnjaka. Takšni posnetki lahko ljudi naredijo še bolj nemočne, saj se počutijo krive, če jim hitri nasveti ne pomagajo,« opozarja.
Politiki in strokovnjaki zaskrbljeni
Na ugotovitve so se odzvali tudi britanski politiki. Poslanci in strokovnjaki so raziskavo označili kot zaskrbljujočo in opozorili, da so družbena omrežja preplavljena z vsebinami, ki so lahko škodljive ali celo nevarne. Poudarili so potrebo po strožji regulaciji in večji odgovornosti platform pri omejevanju širjenja dezinformacij.
Predstavniki zdravstvenih institucij opozarjajo, da je duševne motnje mogoče diagnosticirati le na podlagi celovite strokovne ocene in da nasveti s spleta ne morejo nadomestiti pomoči usposobljenega strokovnjaka.
TikTok: omogočamo izražanje in odstranjujemo škodljive vsebine
Pri TikToku so se na poročilo odzvali z izjavo, da platforma omogoča ljudem, da delijo svoje izkušnje in najdejo podporo v skupnosti. Ob tem trdijo, da proaktivno odstranjujejo večino škodljivih dezinformacij ter sodelujejo z mednarodnimi zdravstvenimi organizacijami in nacionalnimi institucijami pri usmerjanju uporabnikov do preverjenih informacij.
Hkrati so izrazili pomisleke glede metodologije preiskave in opozorili, da ne bi smeli omejevati pravice ljudi, da govorijo o svojih izkušnjah z duševnim zdravjem.
Potreba po kritični presoji
Razprava, ki jo je sprožila preiskava, znova odpira vprašanje, kako ločiti osebne zgodbe od strokovnih nasvetov ter kako zaščititi ranljive posameznike pred zavajajočimi vsebinami. Strokovnjaki poudarjajo, da so družbena omrežja lahko pomemben prostor za ozaveščanje, vendar ne morejo nadomestiti strokovne pomoči.
V času, ko vse več ljudi pomoč išče na spletu, postaja ključno, da znamo informacije kritično presojati – in da v primeru stiske poiščemo podporo pri usposobljenih strokovnjakih.
