O poškodovanem spomeniku so govorili na seji izvršnega odbora ZSŠDI in sklenili, da sprožijo zbiranje sredstev, s katerimi bi prispevali svoj delež k obnovi spomenika.
»Obračamo se na vso našo javnost, na posameznike in kolektive, da pristopijo k akciji. S skupnimi močmi bomo povrnili častno spominsko mesto prav tistim, ki so zaorali globoko brazdo, na kateri smo lahko Slovenci v Italiji zrasli v tisto, kar smo: utrjena in ustvarjalna narodnostna skupnost, ki v deželi FJK uspešno ustvarja naš skupni vsakdan,« so dejali.
Po njihovih besedah je odgovornost za obnovo poškodovanega spomenika v rokah celotne slovenske narodne skupnosti v Italiji, saj je treba na ruševinah sedanjega obeležja oblikovati “tak spomenik, ki bo vsem nam v ponos ob letošnji petindevetdesetletnici ustrelitve junakov na bazovski gmajni”, je dejal predsednik ZSŠDI Ivan Peterlin.
»To smo dolžni štirim žrtvam, pa tudi vsem našim mladim, katerim od vedno dajemo kot svetel zgled prav bazoviške junake, ki predstavljajo za vse nas, ne glede na ideološko pripadnost in prepričanje, simbol neomajnega verovanja v naš slovenski obstoj na tej zemlji,« je dodal
Sklad Za naše junake
Sklad za obnovo spomenika so poimenovali Za naše junake, v kratkem bodo sporočili številko računa pri Zadružni kraški banki Trst-Gorica. Zbrana sredstva bodo izročili Odboru za proslavo bazoviških junakov, preko medijev pa obveščali o poteku zbiranja.
Pred tem se je s prošnjo za pomoč na tržaškega župana obrnilo Združenje zveze borcev za vrednote NOB.
»Spoštovani gospod župan, prepričan sem, da boste v duhu, ki ga je predsednik Italijanske republike, gospod Sergio Mattarella, ustvaril s svojim poklonom pred spomenikom prvim štirim žrtvam fašizma, poskrbeli, da se poškodovani spomenik čim prej povrne v prvotno stanje,« je v pismu zapisal Marjan Križman, predsednik ZZB NOB, pri čemer se je navezal na gesto izpred petih let. 13. julija 2020, ob stoletnici požiga Narodnega doma, se je italijanski predsednik Mattarella s takratnim slovenskim predsednikom Borutom Pahorjem poklonil pred obeležjem, ki spominja na žrtev Ferda Bidovca, Alojza Valenčiča, Zvonimirja Miloša in Franja Marušiča.
»Poškodovani spomenik je izjemnega zgodovinskega pomena tako za svobodoljubno Slovenijo kakor za Italijo,« so še zapisali pri ZZB NOB in poudarili, da je kamnito obeležje postavljeno v spomin na odločen upor zoper fašizem in boj za jezik in svobodo v obdobju, ko je vsa Evropa drsela v najhujše zlo prejšnjega stoletja, fašizem in nacizem.
Spomenik je posvečen štirim protifašističnim borcem Ferdu Bidovcu, Zvonimiru Milošu, Franju Marušiču in Alojzu Valenčiču, ki jih je na prvem tržaškem procesu italijansko fašistično sodišče obsodilo na smrt zaradi napada na tržaški fašistični časopis Il Popolo di Trieste. 6. septembra 1930 so obsojene ustrelili na bazovski gmajni.
Od septembra leta 1945 je pred spomenikom bazoviških žrtev vsako prvo nedeljo po 6. septembru spominska slovesnost. Na lanski je ministrica za kulturo Asta Vrečko v govoru pozvala vse predstavnike italijanske politike, da letos na slovesnosti skupaj s slovenskimi predstavniki podajo sporočilo, da ni šlo za teroriste, ampak za borce za antifašizem, svobodo, jezik in sožitje.
