Bela hiša: Grenlandija je vprašanje nacionalne varnosti ZDA
Ameriška administracija poudarja, da je Grenlandija za ZDA strateško izjemno pomembna, predvsem zaradi svoje lege v Arktiki. Po navedbah Bele hiše gre za prednostno nalogo nacionalne varnosti, povezano z odvračanjem ameriških tekmecev, zlasti Rusije in Kitajske, ki v regiji povečujeta svojo prisotnost. Slednja se, kot pravi Trump, kaže z vse večjo prisotnostjo ladji.
Predstavniki navajajo, da so na mizi različne možnosti – od nakupa Grenlandije od Danske do sporazuma o svobodni pridružitvi. Čeprav diplomacija ostaja prva izbira, Bela hiša ne izključuje niti vojaških scenarijev.
Danska premierka Mette Frederiksen opozorila, da bi vsak napad ZDA pomenil konec Nata.
Trumpova vizija: Grenlandija kot strateška točka v Arktiki
Donald Trump je že v svojem prvem predsedniškem mandatu Grenlandijo opisal kot »velik nepremičninski posel«. Danes so njegovi argumenti bolj varnostni: taljenje ledu odpira nove pomorske poti, otok pa ima tudi neizkoriščena nahajališča redkih zemelj, ki so ključna za sodobno tehnologijo.
Trump vztraja, da ZDA Grenlandijo »potrebujejo«, če želijo ohraniti strateško prednost v severnem Atlantiku in Arktiki – kljub temu da imajo na otoku že ameriško vojaško oporišče.
Danska in Grenlandija odločno proti: »Grenlandija ni naprodaj«
Danska vlada ostro zavrača ameriške namere. Premierka Mette Frederiksen opozarja, da bi vojaški prevzem Grenlandije pomenil konec Nata, saj bi šlo za napad ene članice zavezništva na drugo.
Tudi grenlandska vlada poudarja, da Grenlandija pripada njenim prebivalcem.
Kaj bi pomenil napad na Grenlandijo za Nato?
Nato je čezatlantsko vojaško zavezništvo, v katerem so zaveznice dolžne priskočiti na pomoč druga drugi v primeru zunanjega napada.
V torek je šest evropskih zaveznic že izrazilo podporo Danski. »Grenlandija pripada njenim prebivalcem in le Danska ter Grenlandija lahko odločata o vprašanjih, ki zadevajo njune odnose,« so v skupni izjavi zapisali voditelji Združenega kraljestva, Francije, Nemčije, Italije, Poljske, Španije in Danske.
Pozvali so tudi k »spoštovanju načel Ustanovne listine ZN, vključno s suverenostjo, ozemeljsko celovitostjo in nedotakljivostjo meja«.
Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je izjavo pozdravil in pozval k »spoštljivemu dialogu«. »Dialog mora potekati ob spoštovanju dejstva, da je status Grenlandije utemeljen v mednarodnem pravu in načelu ozemeljske celovitosti,« je dejal Nielsen.
Vprašanje prihodnosti Grenlandije se je znova pojavilo po ameriški vojaški intervenciji v Venezueli, med katero so elitne enote zajele predsednika države Nicolása Madura in ga odpeljale v New York, kjer se sooča z obtožbami zaradi drog in orožja.
Grenlandija kot simbol nove globalne tekme
Razprava o Grenlandiji presega vprašanje enega otoka. Gre za simbol širše tekme za vpliv v Arktiki, kjer se križajo interesi velikih sil, naravni viri in podnebne spremembe.
