To skrajšanje dneva je del širšega trenda, ki so ga znanstveniki prvič zaznali leta 2020 – Zemlja se namreč v zadnjih letih počasi, a zaznavno, vrti hitreje kot nekoč. Rekordno najkrajši dan doslej je bil zabeležen 5. julija 2024, ko je bila rotacija krajša za 1,66 milisekunde.
Kaj povzroča hitrejšo rotacijo?
Čeprav natančen vzrok še ni popolnoma jasen, strokovnjaki domnevajo, da gre za kombinacijo več dejavnikov:
– spremembe v zemeljski atmosferi,
– dogajanja v jedru planeta,
– vplivi Mesečeve gravitacije,
– ter prerazporeditev mase zaradi taljenja ledenikov in tektonskih premikov
Zanimivo je, da je bilo v letošnjem poletju že več izjemno kratkih dni – poleg 5. avgusta tudi 9. in 22. julij. Vse to nakazuje, da pospešena rotacija Zemlje ni osamljen dogodek, temveč del stalnega trenda.
Možna posledica: “negativna skok sekunda”
Če se trend nadaljuje, bi lahko že v prihodnjih letih prišlo do redke, še nikoli izvedene spremembe: negativne skok sekunde, kar pomeni, da bi iz uradnega časa odšteli eno sekundo, da bi ostali usklajeni z rotacijo planeta.
To pa bi lahko povzročilo resne zaplete v digitalnih sistemih, ki temeljijo na izjemno natančni sinhronizaciji – denimo v navigaciji (GPS), globalnem internetu, bančnih sistemih in satelitskih komunikacijah.
Zemlja preseneča – a nas vsakdan ostaja nespremenjen
Čeprav gre za skoraj nezaznavno spremembo, je pojav pomemben za znanstveno skupnost in tehnološki razvoj. Za običajnega človeka skrajšanje dneva za milisekundo ne pomeni spremembe, a za svet, ki temelji na popolni točnosti, je vsaka tisočinka pomembna.
Zemlja se torej spreminja – tiho, neopazno, a merljivo. In znanstveniki bodo z atomskimi urami še naprej skrbno spremljali vsak njen premik.
