Jutranji na svoji spletni stran piše o dojenčku, ki se je v svojih 23 dneh starosti, selil že kar 5 krat, po tem, ko je več dni spal v šoli, pa je dobil nov dom – bivalni kontejner.
»Moj Denny je star en mesec in kaj vse je že preživel? Ko bo odrasel, bo lahko napisal cel roman o svojem življenju. Vse sem tudi fotografirala«, pripoveduje Snježana Žučko, mati komaj rojenega sina.
Denny se je rodil decembra lani v bolnišnici v Sisku. Med porodom se mu je izpahnila ključnica, hranili so ga po cevki in skupaj premagali zlatenico. Po štirinajstih dneh se je mama z njim vrnila v najeto stanovanje v Petrinji.
»Najprej so nas namestili v leseno hišo v Nebojanu. V tej hiši smo bili tri dni. Streha je puščala, zaradi popotresnih sunkov, so na plano prišle tudi miši in podgane, ki so se sprehajale po hiši. Ko sem jih videla, sem prosila za premestitev«, pravi Snježana.
Kasneje so jo z otrokom premestili v Osnovno šolo 22. junij v Sisku, kjer je bilo v šolski dvorani približno 50 ljudi. Z namestitvijo in pomočjo, ki so nudili prostovljci, je bila Snježana zadovoljna.
Spregovorila je tudi o usodnem dnevu, 29. decembru, o dnevu, ko je močan potres stresel Petrinje. »Tisti dan sem bila nemirna, kot da bi vedela, da se bo nekaj zgodilo. Nameravala sem po opravkih v Sisak, Denny je bil z menoj v otroškem vozičku. Med tem se je zgodil potres. Nemočno sem gledala voziček, blizu katerega so padali strešniki iz streh hiš. Z vozičkom sem tekla po ulicah do svoje hiše. Mimo mene so panično drveli avtomobili. Ko sem pritekla do hiše sem se zlomila. Porušil se je dimnik in padel na streho. Pri srcu me je stisnilo, saj če bi bil Denny v hiši, ga danes najbrž ne bi bilo. Živela sva namreč v podstrešnem stanovanju. Če bi se mu kaj zgodilo, bi se takoj vrgla iz Petrinjskega mosta. Pomeni mi vse na svetu«, pojasnjuje Snježana.
Nedavno pa sta se Denny in Snježana preselila v bivalni kontejner, kjer sta oba zadovoljna.
»Tu je čudovito. Mi imamo svoj mir. Denny trdno spi. Nič ga ne moti, ne hrup ne potresi. Mislim, da se je že navadil, da je hrup normalno stanje, zato se sploh ne vznemiri. Močnejši ko je hrup in tresenje, bolje spi«, pravi mati Snježana.
Mate, prostovoljec iz Zagreba, je Dennyja prvič videl v šolski dvorani. Poskrbel je, da imata Denny in Snježana v bivalnem kontejnerju vse, kar potrebujeta. Snježana je izjemno hvaležna prostovoljcem Rdečega križa, za katere najde le lepe besede.
Kontejnersko naselje desetih bivalnih kontejneerjev se nahaja na parkirišču Poljoljekarne Prvča v Sisku. Na težavo je naletela, ko Snježana ni imela kam postaviti pralnega stroja. A zato je na pomoč vskočila soseda Ivona iz sosednje ulice, pri kateri si bo Snježana lahko prala perilo.
Snježana je osredotočena samo na sina. »Danes še sploh nisem nič jedla. Želim si samo, da je moj sin dobro. Ko grem v trgovino, ki je oddaljena 50 metrov, sina prepustim botru, ki je v sosednjem kontejnerju. Ves čas razmišljam samo o sinu in se takoj vrnem in prosim botra, da mi gre on po stvari v trgovino, jaz pa ostanem pri sinu«.
Snježana je zelo zadovoljna z novo nastanitvijo. »Za naju je super. Ko bi le lahko ostala dlje časa tukaj. Vsaj dokler ne obnovim stanovanja«, je povedala.
Snježana je delala je v trgovski verigi, kjer je postala tehnološki višek, kasneje se je zaposlila kot natakarica. Trenutno je brez dohodka.
Vir in foto: www.jutarnji.hr
