Občina Izola in Mestna občina Koper sta v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) razpisali javni arhitekturni natečaj za ureditev priobalnega pasu. Cilj natečaja je bil pridobiti najboljšo rešitev za celovito ureditev obalne promenade z dodatnimi vsebinami. Nekdanja obalna cesta bo povezala urbani območji Izole in Kopra, izboljšala bo kakovost bivalnega okolja, omogočala trajnostno mobilnost ter ohranjanje narave, kulture in varovanje okolja.
Ocenjevalno komisijo je sestavljalo sedem članov, predstavnikov obeh občin ter ZAPS. V komisiji so bili v sodelovanju z izvedenci zastopani strokovnjaki s področja arhitekture, krajinske arhitekture, gradbeništva, varovanja kulturne dediščine, varstva narave, maritimnih gradbenih konstrukcij ter investicij. Ocenjevali so deset elaboratov in po temeljitem pregledu ter strokovnih razpravah izbrali šest predlogov, ki so najbolje odgovorili na programsko in prostorsko nadvse zahtevno nalogo. Tem arhitekturnim rešitvam je komisija podelila tri nagrade in tri priznanja.
Zmagovalni elaborat je delo krajinskoarhitekturnega studia Landstudio 015, d. o. o. iz Ljubljane, katerega avtorji so Ana Tepina, Jana Kozamernik, Maja Vodlan, Saša Kolman, Zala Dimc, Mark Koritnik in Martina Tepina.
Enovito grajena rešitev
Po mnenju ocenjevalne komisije je najboljša rešitev grajena enovito, tako da je na skrajnih koncih povezana z enim in drugim mestom, na način, da množični obisk ohranja na teh točkah. V osrednjem delu ustvarja umirjen prostor s predstavitvijo naravne in kulturne dediščine. Posamezni ambienti na promenadi ustvarjajo mrežo javnih prostorov, kot na primer plažo, gostinski program, razgledne točke …
Na celotni trasi promenade je sosledje pasov, ki ustvarjajo najboljši možni prečni profil: morje, pešpot, zeleni pas z uvedeno dodatno linijo drevoreda (mestoma prekinjeno z raznolikimi programi, ki vključujejo tako infrastrukturo, potrebno za kopališča, kot predstavitev naravnih in kulturnih danosti ter drugih vsebin), tekaška proga, kolesarska steza, obstoječi drevored pinij. Avtorji z oblikovno izčiščenimi potezami na videz preprosto in nevsiljivo dosežejo veliko. Ustvariti jim uspe prepoznavno oblikovalsko potezo v vseh merilih, sporočajo z občine.
Obvestilo o izidu s končnim poročilom, ki predstavlja formalni zaključek ocenjevalnega procesa, sta podpisala župana obeh občin, Milan Bogatič in Aleš Bržan.
Rešitve so objavljene na spletni strani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije. Ogledati si jih bo mogoče tudi na razstavi, predvidoma marca.
