Po ugotovitvah raziskovalcev iz Allenovega inštituta za možganske znanosti v Seattlu bolezen poteka v dveh ločenih fazah, imenovanih »epohi«. Prva faza prizadene del možganov, ki je ključen za prostorsko zaznavanje, je pojasnil profesor Michael Hornberger, strokovnjak za demenco z Univerze East Anglia. V drugi fazi se v možganih začnejo kopičiti t. i. tau proteini in amiloidi. Čeprav jih ima večina starejših ljudi v možganih v manjših količinah, lahko njihovo obsežno kopičenje vodi v nastanek oblog in vozličev, kar se povezuje z nastopom demence.
Ko bolezen napreduje, se pojavijo klasični znaki kognitivnega upada, kot so izguba spomina, težave z govorom, mišljenjem in sklepanjem.
V najnovejši raziskavi v Seattlu so znanstveniki analizirali možgane 84 pokojnikov z Alzheimerjevo boleznijo. Vodilni avtor, dr. Mariano Gabitto, profesor nevroznanosti, je pojasnil, da propadanje možganov postopoma napreduje in sčasoma vpliva na področje, odgovorno za jezik in spomin – srednji temporalni girus. »To najverjetneje pojasnjuje, zakaj je izgubljanje v prostoru lahko eden prvih znakov Alzheimerjeve bolezni,« je dejal.
Prejšnje raziskave, ki so vključevale možganske posnetke več kot 100 prostovoljcev z družinsko zgodovino Alzheimerjeve bolezni, so pokazale, da so imeli posamezniki z višjimi ravnmi omenjenih proteinov večje tveganje za izgubo spomina in krajšo pozornost.
Dr. Gabitto je za Science Focus povedal: »Identifikacija prvih nevronov, ki pričnejo propadati, bi lahko bila ključna za razvoj terapevtskih pristopov, ki bi jih zaščitili in upočasnili kognitivni upad.«
Raziskovalci zdaj preučujejo možnosti, da bi na podlagi teh ugotovitev natančno napovedali prihodnje kognitivno propadanje.
