V Osrednji knjižnici Srečka Vilharja se obeta pester oktober, saj jo obiščeta dva izjemno zanimiva umetnika, pisatelja, nekdanji novinar Sobotne priloge Dela, ki je zapustil znani svet in se prelevil v beraškega romarja Viljem Gogala in izjemen glasbenik, kantavtor, pisatelj Zoran Predin. Oba bosta predstavila svoji knjigi, ki bralca pritegneta do te mere, da ju prebere v eni sami sapi.
Viljem Gogala, ki vas v Čitalnici Fulvia Tomizze (Čevljarska 22) obišče že ta torek, 13. oktobra, ob 19. uri, je dobro desetletje hodil po starodavnih romarskih poteh in šel med drugim iz Kranja peš do Rima, Kompostele in Jeruzalema. Brez sredstev za preživljanje je jedel ostanke, se umival v rekah in spal pod milim nebom – vse zato, da je imel čas za meditacijo. Verjetno bi se ne vrnil, ko bi ga nazaj v svet ne bila priklicala knjiga. Spisal je namreč knjigo z naslovom POTopis, ki je srž te poti zajela v besede. Kot sam zapiše: »Pisana v tišini je namenjena vsem, ki jim je blizu duhovnost, iskanje svoje življenjske poti in njeno sledenje ne glede na ceno.« V osrednji slovenski reviji o knjigah je bila izbrana za knjigo meseca. Knjige ni v prosti prodaji. Lahko jo dobite samo na njenih predstavitvah.
Že 29. oktobra, ob 18. uri, pa bo Čitalnico Fulvia Tomizze obiskal vsestranski glasbenik in pisatelj Zoran Predin, ki bo predstavil svoj knjižni romaneskni prvenec Mongolske pege, ki je izšel pri mariborski založbi Litera. Bralec, ki knjigo vzame roke, namreč kar hlasta za besedami, ki odstirajo tančice preteklega in sedanjega časa, tančice, ki razkrivajo ideologije, pa naj bodo iz preteklosti ali iz današnjih dni, tančice ljubezenskih zgodb in sovraštva, tančice fikcijskega življenja knjige Mongolske pege, ki ga lahko postavimo v realen svet ali beremo le kot fikcijo.
»Nosilni motiv romanesknega prvenca Zorana Predina je preseganje razkola človeštva zaradi socialnih, verskih, ideoloških, rasnih, spolnih in še kakšnih razlik. V literarnem delu, ki ima nekatere poteze kolektivnega romana, je avtorju uspel tankočuten posnetek slovenske in tudi evropske usode, ki kot da še do danes ni doživela prave katarze. Sprožilni moment romana je čas turških vpadov v Evropo in se nadaljuje v čas, ko je Evropo oplazila ideja protestantizma v srednjem veku, do prevlade katolicizma in še naprej do novejše zgodovine, ko so prišli v življenja Evropejcev in Slovencev razni drugi “izmi”, kot so nacizem, fašizem, komunizem, stalinizem, janšizem in jih je gotovo še kaj, /…/« je o knjigi zapisal urednik Orlando Uršič.
