Zračni napadi na Piran (FOTO)

“V dosedanji italijanski literaturi je bilo objavljenih kar nekaj pravljic in napak o dveh zavezniških napadih na Piran leta 1944,” pravi Danijek Grmek, ki se med drugim posveča pregledovanju pomorskih arhivov. V tem primeru je pregledal nemške in angleške zapise vseh možnih enot na dva datuma in prišel do zanimivih zaključkov.

Deli novico s tvojimi prijatelji
Besedilo o napadu 25. junija 1944 denimo pravi takole:
Teror je dosegel tudi Piran. Tisto nedeljo je letalstvo spustilo serijo mitraljeških rafalov. Šest ameriških lovcev “Mustang P51” se je iz Savudrije odpravilo nizko nad morjem, proti urbanemu središču. Ta prvi je začel streljati na kajič, približno petdeset metrov od obale, vendar je verjetno, da je bila tarča mitraljezijsko gnezdo pri hotelu Piran. Ostala letala so se z ugasnjenimi motorji približala in pričela ciljati na katedralo sv. Jurija. V polni cerkvi je potekala maša. Naboji so prebili ostrešje in prestrelili okna ter dosegli zbor. Ubili so mlado Bruno Parenzan in ranili še dve ženski … izredno ogorčenje, ker je to obstreljevanje miroljubnih državljanov. Po večini so bile ženske med mašo in to je bila nehumana, nevredno in nekoristna akcija.
Dejstvo pa je takšno:
25. junij 1944, naključni napad na rušilec TA-22 (ex cacciatorpediniere Giuseppe Missori) pri Piranu / Savudriji:
Osem letal vrste P-47 iz 302. lovske eskadrilje (332. lovska skupina USAF) je v jutranjih urah pričelo tri ure in petnajst minut trajajočo misijo. Med ostalimi letalci so bili znani po rdeči barvi na repu letal ali Red Tails. Med piloti so bili tudi poročniki Larry Wilkins, Wendell Pruitt, Freddie Hutchins in Gwynne Peirson.
Izbrani so bili za napad na kopenske enote nemške vojske v zaledju Istre, nekje med Materijo in Reko. Njihov ukaz je bil, naj celotno misijo letijo na izredno nizki višini nad tlemi (15 m) in ne vzpostavljajo radijskih stikov. Sovražnih enot niso srečali in so se obrnili nazaj proti jugu Italije ter ponovno dosegli Jadransko morje. Pri Savudriji je dvoje letal opazilo nemški rušilec TA-22, ki je plul na jug. Z ohranjanjem radijske tišine in letenjem na nevarno nizki ravni so se piloti odločili poskusiti nemogoče. Z rafalnim streljanjem so se pognali v rušilec, od vodne črte navzgor so mitraljezi tolkli po trupu ladje in naenkrat je silna eksplozija ladjo skoraj raznesla. Z veliko verjetnostjo se je sprožila ena od min, ki je bila na ladijskem krovu. V evforiji dosežka so preleteli še Piran, kjer naj bi napadli “radijsko postajo”, a streljali so čez mesto v cerkev in se vrnili v oporišče.
Dosegli so tisto, s čimer se ne more pohvaliti nobena druga lovska skupina. Z natančnim streljanjem iz mitraljezov so onesposobili vojaško ladjo. Na slikah vidimo omenjene pilote in proti podmorniško korveto UJ202, ki vleče TA-22 nazaj v Trst. Ladje niso več popravljali in 8. novembra so jo opustili.
“Našel sem nemški vojni dnevnik (KTB) napada. Zavedeno je, da so letala naredila štiri prelete ladje in dve bombi sta zadeli ladjo. Požar kotlovnice je bil skoraj usoden, a so ga obvladali. Torej so ladjo bombardirali. Samo z mitraljezi se pač ne da ladje uničiti,” o navedenem prvi Grmek in dodaja: “Ker je veliko pravljic in poveličevanja v zapisih te eskadrilje, je potrebno prebrati vsaj tri njihove kasnejše, uradne zapise, da se kaj razume.”

Naključno bombardiranje Pirana v noči 29. julija 1944

Raziskovalec med drugim piše še to: “221. eskadrilja RAF. Letala pa dvomotorni bombniki Wellington. Specializirani so bili za nočni lov na ladjevje. In tisto noč so štiri letala preletela morje vse do Kopra. Ker niso našli nobene tarče so odvrgli bombe pred vrnitvijo v oporišče. Vsako letalo je nosilo po 15 bomb od 250 lb. (113 kg).

Vodja eskadrilje (J.H.Simpson, na sliki eskadrilje je v sredini) je odvrgel bombe čez Piran. Naslednji naj bi vse spustil v morje (verjetno je pa spustil čez Bernardin in skladišče soli), tretje je odvrglo vse na Porto Corsini – Ravenna. Ta zadnje letalo je zadelo Koper.
Po dosedanjih pripovedkah naj bi bil privezan v piranskem pristanišču desantri transporter (DTM) s tovorom min, a tega zagotovo ni bilo.
Wellingtoni različnih eskadrilj so lovili ladje skoraj vsako noč. Po morju so pa nočne patrulje izvajali torpedni čolni (MTB in MGB), ki so se iz Visa preselili v Ancono. Podnevi so pa naš zrak nadzirali beaufighterji, mustangi in spitfireji. Cilji napadov so bili vedno isti: ladje, barže, maone, trabakole in kajiči.

Nemška mornarica je plula po večini le še ponoči in dejavnost bojev je bila takrat še v osrednjem Jadranu. Nočna plovba v severnem Jadranu je bila do takrat še dokaj mirna. Presenetljivo je, da to noč RAF piloti niso opazili ničesar na morju in so pred povratkom v oporišče odvrgli bombe na naseljena območja. Redkost, ker so po navadi bombe odvrgli na domnevne cilje na morju.

A ta noč je bila kar prometna.
Rušilec  TA 21 (ex INSIDIOSO)  je ob 18:00 uri izplul iz Trsta za Pulo. A že 9. avgusta je bil poškodovan pri Savudriji. Iz Benetk za Trst je šibala bolniška ladja Tubingen in prispela za 12:00 uro.
Ob 4:00 zjutraj so v Trst prispeli še TA 37, 38 in 39 po uspešni postavitvi minskega polja Iltis VI. Ob 1:00 uri so odplule tri torpedovke iz Pule za Benetke.
Motozattere ali DTMci so bili v Trstu pod 10. transportni floti (Landungsflottille). Takrat je bilo tu 9 ladij na razpolago in so nosile glavni logistični delež iz Trsta za Pulo, Reko vse do Šibenika. Vsi DTMci so obvezno vozili le ponoči in do jutra so prihajali v varna pristanišča.”
V vojnih dnevnikih Adria Admiral, Poveljstva Mornarice Trst, 10. in 6. transportne flote, 6. flote minolovcev in 22. mornariške protizračne obrambe sicer ni zapisov o bombardiranju Pirana, Portoroža ali Kopra. Ali, da bi bila napadena kakšna ladja.

Iz angleške strani je bil načrtovan le napad v smeri iz Poreča proti Trstu s strani 6. RAF eskadrilje s Hurricani na dan 27.7. Tako je zagorel parnik »Tenaci Genera«, ki je prevažal bauxit za Trst. Ladja je preživela in nemška mornarica jo je odvlekla v Tržič.

221. eskadrilja ni imela nobene posebne naloge v noči iz 28/29. julija. V Summary of events in Operations record book na ta dan piše: “Ker nismo našli ladij, smo pač bombe odvrgli na Piran, porto Corsini in Koper (požar je tu bil silovit in smo ga videli do oddaljenosti 30 navtičnih milj).”

In podatki o položajih DTM ladij okoli 28.7.44. ?Piran ni gostil nobene ladje, je pa F-962 naložil 54 morskih min v Puli in odplul preko Reke za Zadar.