Župani enotni: naslednji korak je ustanovitev Pokrajine Istra

»Ljubljana marsikaterega problema, ki je prisoten v slovenski Istri, ne razume.«

Deli novico s tvojimi prijatelji

Pogovorni večer Nad obalo se jasni je tokrat gostil župane slovenske Istre oziroma nastajajoče istrske regije. Aleš Bržan, župan Mestne občine Koper, Danilo Markočič, župan Občine Izola, Đenio Zadković, župan Občine Piran, in Gregor Strmčnik, župan Občine Ankaran, so kot eno pomembnih značilnosti aktualnega mandata poudarili dobro sodelovanje med štirimi občinami. Pričakujejo, da se bo slovenska lokalna samouprava končno nadgradila z ustanovitvijo pokrajin, s čemer bo PIKA postala nova slovenska pokrajina Istra.

Po besedah Đenia Zadkovića so v okviru regije vse občine močnejše, izmenjava dobrih idej in praks pa lahko vodi v oblikovanje najboljše regije v Sloveniji. Tudi Danilo Markočič je ocenil, da je dosedanje sodelovanje prineslo dobrobit celotni slovenski Istri. »Med nami je prisotna iskrena želja, da se v tem prostoru pogovarjamo in iščemo rešitve.« Podobnega mnenja je bil tudi Aleš Bržan: »Vsi skupaj izhajamo iz svoje lokalne skupnosti in zastopamo njene interese, obenem pa skupne rešitve dajejo več vsem.« Gregor Strmčnik je opozoril na prazen prostor med državo in posameznimi občinami. »PIKA je lahko temelj nove pokrajine, kolikor se bo slovenska lokalna samouprava nadgradila z novo entiteto, ko bo med posamezno občino in državo. Potrebujemo decentralizacijo. Sodelovanje v okviru PIKA kaže, da imajo štiri istrske občine svoje skupne interese, ki so nad občinskimi. Zato jo vidim kot zametek pokrajine Istra – Istria. Pokrajina bo temeljila na dialogu, kompromisu, iskanju skupnih interesov prebivalcev vseh štirih občin.«

Skupni problemi zahtevajo skupne rešitve

Seveda ni vseeno, kaj pomeni morebitna ustanovitev pokrajin za posamezne občine – zlasti se odpira vprašanje, kakšne bi bile pristojnosti pokrajin in kaj bi pravzaprav to pomenilo za nas, občane. Po mnenju županov se nam ni potrebno bati, da bi zaradi napovedanih sprememb občine izgubile avtonomnost, povečala pa bi se hitrost odločanja. Poenotenje postopkov, enoten pristop k ravnanju z odpadki, skupno reševanje perečih problemov, kot je vprašanje pitne vode oziroma vodnega vira so samo del težav, s katerimi se vse štiri občine srečujejo in ki zahtevajo skupen nastop.

Koprski župan Aleš Bržan je ob tem spomnil na dejstvo, da že zdaj deluje v tem prostoru veliko ustanov, ki so v bistvu regijske, torej skupne vsem občinam, npr. gledališče, posamezne šole ipd.,  pa vendar je njihov formalni ustanovitelj občina, s tem pa tudi breme financiranja pade nanjo. Ali pa primer določene infrastrukture, katere upravljanje in načrtovanje je odtujeno od regije, saj je v pristojnosti države in je s tem vpliv regije ali občin omejen ali ga sploh ni. »Ljubljana marsikaterega problema, ki je prisoten v slovenski Istri, ne razume. Regija bi imela z jasnim in enotnim stališčem večjo moč.« Ali z besedami piranskega župana Zadkovića: »Istra je način življenja! Mi, ki živimo ob morju, razmišljamo drugače, imamo svoje videnje problematike, s katero se soočamo, in potrebujemo skupne rešitve. Primer vodnega vira je tipičen primer, ko imamo jasno in enotno stališče, in ne glede na to, kaj se dogaja na državni ravni, ga ne spreminjamo.«

Cilj: Zadržati mlade, znanje in naravne prednosti

In kakšno vizijo prihodnosti imajo aktualni župani slovenskih istrskih občin? Koper mora ostati gospodarsko središče, vendar s poudarkom na višji kakovosti delovnih mest, kar po besedah Aleša Bržana pomeni delovna mesta z višjimi plačami in višjo izobrazbo. »Zagotoviti moramo prostor za dejavnosti, ki jih želimo imeti v občini in pogoje, da bodo mladi lahko tukaj uporabljali znanje, ki ga pridobivajo v tukajšnjih izobraževalnih ustanovah oziroma univerzah. Izkoristiti moramo ves razvojni potencial, ki ga imamo.« Tudi Izola si prizadeva obdržati svoje mlade. Po besedah župana Danila Markočiča bo občina v ta namen izpeljala kar nekaj večjih investicij v stanovanja za mlade, poleg tega pa tudi več strateških projektov, zlasti ureditev lokalne čistilne naprave.

Piran je slovenski kulturni biser, zato si župan Đenio Zadković želi nadgradnje naravnih danosti s kulturnimi vsebinami in zdravstvenim turizmom. Bo torej zabava v prihodnje bolj omejena? Zadković obljublja, da ne, vendar se bo bolj striktno upoštevalo veljavne odloke in skušalo ustvariti kompromis med zabavo in butičnim turizmom, kakršnega želijo razvijati.

Gregor Strmčnik, ki je edini od županov že napovedal ponovno kandidaturo za župana na prihajajočih lokalnih volitvah, poudarja ambicijo Ankarana, da postane prestižno slovensko obmorsko središče s poudarkom na zaščiti naravnih danosti in upoštevanju volje lokalne skupnosti. »Posodobiti pa je potrebno tudi pristanišče, Luka Koper se mora v bodoče umakniti iz mesta Koper, a hkrati ne sme biti umeščena v Ankaran. Slovenija se mora uskladiti z evropskim zelenim prehodom tudi na tem področju.«

Aleš Bržan, Danilo Markočič in Đenio Zadković na vprašanje, ali bodo ponovno kandidirali za župana, niso enoznačno odgovorili; po napovedih naj bi javnost o tem obvestili sredi poletja.