Ko je 8. septembra 1966 ameriška televizijska mreža NBC predvajala prvo epizodo nove znanstvenofantastične serije Star Trek, verjetno nihče ni mogel slutiti, da se začenja zgodba, ki bo trajala najmanj šest desetletij.
Izvirne Zvezdne steze Gena Roddenberryja so bile postavljene v 23. stoletje, v središču pa je bila posadka vesoljske ladje USS Enterprise pod poveljstvom kapitana Jamesa T. Kirka, ki ga je upodobil William Shatner. Ob njem so med najbolj prepoznavnimi obrazi postali Leonard Nimoy kot Spock, DeForest Kelley kot dr. McCoy in Nichelle Nichols kot poročnica Uhura.
Toda začetek prihodnjega svetovnega fenomena pravzaprav ni bil posebej bleščeč. Izvirna serija je dočakala samo tri sezone in leta 1969 so jo ukinili.
Izkazalo se je, da je bila to vse prej kot njena zadnja pot v vesolje.
Od treh sezon do več kot 900 epizod
Zvesti oboževalci so Zvezdne steze ohranili pri življenju, ponovitve pa so seriji prinesle novo občinstvo. Sledili so filmi, nove generacije televizijskih junakov in vedno nove različice Enterprisea.
Šest desetletij pozneje Zvezdne steze obsegajo 11 televizijskih serij, 14 celovečernih filmov in več kot 900 televizijskih epizod, vsebine iz tega vesolja pa so dosegljive v več kot 190 državah.
Franšiza se ob tem še zdaleč ni ustavila. Med novejšimi projekti sta seriji Star Trek: Strange New Worlds in Star Trek: Starfleet Academy, ki zgodbo prenašata k novi generaciji gledalcev.
Toda morda je še bolj zanimivo vprašanje, zakaj Zvezdne steze po 60 letih sploh še živijo.
Prihodnost, v kateri je bilo mogoče verjeti
Roddenberry si prihodnosti ni predstavljal zgolj kot časa tehnološkega napredka, vesoljskih ladij in potovanj med zvezdami. Enterprise je imel večnacionalno in rasno raznoliko posadko, v kateri so moški in ženske sodelovali kot enakovredni člani.
Danes se to morda ne zdi nič posebnega. Leta 1966 pa je bilo.
Smithsonian Zvezdne steze uvršča med najvplivnejše televizijske serije in opozarja, da je bila podoba rasno integrirane in večnacionalne posadke, ki uspešno sodeluje, v času ameriškega gibanja za državljanske pravice izrazito napredna.
Eden najbolj znanih trenutkov je prišel leta 1968, ko sta se v epizodi Plato’s Stepchildren poljubila kapitan Kirk in temnopolta poročnica Uhura. Prizor je postal eden najbolj znanih televizijskih trenutkov svojega časa in simbol premikanja takratnih družbenih meja.
Ko so Zvezdne steze pomagale spreminjati pravo raziskovanje vesolja
Vpliv serije pa ni ostal omejen na televizijo.
Posebej zanimiva je zgodba igralke Nichelle Nichols, ki je upodobila Uhuro. V sedemdesetih letih jo je NASA vključila v kampanjo, s katero je želela med kandidate za astronavte pritegniti več žensk in pripadnikov manjšin.
Kampanja je dosegla izjemen odziv. Leta 1978 je NASA izbrala skupino 35 novih astronavtov, v kateri so bile prvič tudi ženske in pripadniki manjšin. Med šestimi izbranimi ženskami je bila Sally Ride, ki je pozneje postala prva Američanka v vesolju.
Povezava med Zvezdnimi stezami in resničnim raziskovanjem vesolja se je v naslednjih desetletjih samo še krepila. NASA sama poudarja, da so številni astronavti in znanstveniki Zvezdne steze navajali kot enega od navdihov za svojo poklicno pot.
Spockov pozdrav za Guinnessov rekord
Šestdeseti rojstni dan zato še zdaleč ne mineva neopazno.
Eden najbolj zanimivih dogodkov bo danes v londonskem Science Museumu, kjer bodo oboževalci poskušali postaviti Guinnessov svetovni rekord v največjem številu ljudi, ki bodo hkrati izvedli znameniti vulkanski pozdrav – dvignjeno dlan z razmakom med sredincem in prstancem.
Pozdrav, ki ga je proslavil Spock Leonarda Nimoya, se je v Zvezdnih stezah prvič pojavil leta 1967 v epizodi Amok Time. Spremlja ga prav tako znameniti vulkanski pozdrav: »Živi dolgo in uspešno.«
Posebnost današnjega poskusa je, da Guinness v tej kategoriji doslej sploh še nima veljavnega svetovnega rekorda.
London je sicer ob jubileju postal skoraj mala prestolnica Zvezdnih stez. Tematsko so preoblikovali tudi dele postaj podzemne železnice King’s Cross St Pancras in South Kensington, obiskovalci Science Museuma pa si lahko ogledajo kostume in rekvizite iz različnih obdobij franšize.
Praznovanje od Los Angelesa do Nemčije
Dogodki potekajo tudi drugod po svetu.
V Los Angelesu bodo na prostem predvajali prvo epizodo izvirne serije The Man Trap, sledila pa bo predpremierna projekcija epizode nove sezone Strange New Worlds.
Več kot 750 ameriških kinematografov ob jubileju prikazuje na novo restavrirane filme iz franšize, posebne oddaje pa so pripravili tudi ameriški televizijski programi.
V nemškem zabaviščnem parku Movie Park Germany pripravljajo celodnevno praznovanje s tekmovanjem v kostumih, kvizi, pogovori z nemškimi glasovi junakov Zvezdnih stez, predstavitvijo klingonskega jezika ter razstavo kostumov in rekvizitov.
Prenovljena bo tudi zvezda Gena Roddenberryja na hollywoodskem Pločniku slavnih, ki jo je ustvarjalec Zvezdnih stez dobil leta 1985.
Zvezdne steze praznujejo celo v pravem vesolju
Morda najlepša povezava med fikcijo in resničnostjo pa se ob jubileju dogaja približno 400 kilometrov nad Zemljo.
Astronavtka Evropske vesoljske agencije Sophie Adenot, ki je trenutno na Mednarodni vesoljski postaji, bo ob dnevu Zvezdnih stez nosila kapetansko značko, ki jo je igralec Anson Mount uporabljal kot kapitan Christopher Pike v seriji Star Trek: Strange New Worlds.
Iz orbite bodo objavili tudi posebne vsebine o povezavi med znanostjo, raziskovanjem in človeško željo po odkrivanju neznanega.
Težko bi si zamislili primernejši način praznovanja serije, ki je leta 1966 ljudi vabila tja, »kamor ni šel še nihče«.
Takrat je bilo marsikaj, kar so gledalci spremljali na Enterpriseu, zgolj znanstvena fantastika. Šestdeset let pozneje del Zvezdnih stez ostaja fantazija, del nekoč futuristične tehnologije pa se nam danes sploh ne zdi več nenavaden.
Predvsem pa je preživela Roddenberryjeva osnovna zamisel: prihodnost ni nujno nekaj, česar bi se morali bati. Lahko je prostor radovednosti, raziskovanja, sodelovanja in optimizma.
Morda je prav zato serija, ki je bila po treh sezonah ukinjena, šest desetletij pozneje še vedno tukaj.
