Nalaganje

Vnesite za iskanje

Kaj se bo dogajalo v slovenski Istri poleti? Kaj bo s festivali, prireditvami in sproščenostjo, ki so eden od temeljev dobrega turizma?

 

Slovenski virologi in epidemiologi so zadnje dni optimistični, kulturni delavci pa zmeraj bolj v depresiji. Otroci so se že vrnili v šole, že prej verniki v cerkve, nogometaši lahko igrajo nogomet in kmalu se bodo začele tekme. V kinodvoranah je bilo že prejšnji teden lahko do 50 ljudi, v mariborskem Narodnem domu so imeli Tadeja Toša in stand- up komedijo, na porokah in rojstnih dnevih pa ni več omejitev. Kaj pa kultura? Poletni festivali? So nanje pozabili?

 

Zanimalo nas je, koliko ljudi skrbi kultura, za katero pravijo, da je temelj narodovega obstoja. V turističnih občinah je kultura pomembna sestavina tistega, zaradi česar turisti sploh potujejo po svetu – da spoznavajo, občudujejo ustvarjalnost in se učijo od kulturnega bogastva, ki ga premore kreativni duh vseh civilizacij. Letošnje poletje pa bo kultura igrala še najmanj eno pomembno vlogo: pomagala bo turizmu prebijati led in graditi naš vsakdan na novih temeljih. Oživljanje kulture bo poleg običajnega poslanstva prevzelo vlogo turistične promocije, vlogo ohranjanja vseh kulturnih delavcev in vlogo zdravljenja duha z vračanjem v normalo.

 

Ko smo minule dni spraševali, kakšno bo letošnje kulturno poletje ob morju, smo dobili precej različne odgovore. Le malo je bilo takih, ki so prepričani, da se bo poleti sploh kaj lahko zgodilo. Tipično zadržan in kulturno zaspan odgovor smo prejeli od ankaranske občine, kjer se priprav na poletje lotevajo »z veliko mero pazljivosti in skrbnosti«. Družabno življenje se v njihovi lokalni skupnosti še naprej omejuje, tradicionalna festivala Poletje v Ankaranu in December v Ankaranu sta odpovedana, čeprav dopuščajo možnost izvedbe na alternativni način in v skromnejšem obsegu. Morda bodo razmislili o izvedbi nekaterih dogodkov na alternativni način, vendar še ne vedo katerih. Za Poletje v Ankaranu pa ima občina (poleg siceršnjega financiranja društev) predvidenih 21.000 evrov.

 

Podobno kulturno skromni so v Izoli, kjer bodo v parku Pietro Coppo poleti izvedli 13 butičnih koncertov in osem predstav za otroke, en dan bodo pripravili dogodek Oljke, vino in ribe, namesto tradicionalnega ribiškega praznika, pa bodo imeli sedem ribiških vikendov julija in avgusta. Upajo tudi, da jim bo Primorski poletni festival prinesel tri gledališke predstave. Za to dogajanje bodo iz proračuna namenili 85. 000 evrov.

 

V Kopru ostajajo pri gledališču in mini glasbenih festivalih

Največ, kar bo lahko Koper dal kulture, bo Primorski poletni festival, ki ga je že pripravilo Gledališče Koper. Letos ne bo množičnih zabav v Rumeno-modrih nočeh in Večera opernih arij imenovanem Tespisov voz (pri obojih so pač vabljeni tuji izvajalci, na katere ne morejo računati). Poleg primorskega gledališkega festivala bodo najverjetneje izpeljali glasbene nize dogodkov, kot so Poletje z biseri, MareziJazz, Folkest, Jeff in Poletni koncerti v Kopru.

Direktorica Gledališča Koper, Katja Pegan: »Za izvedbo Primorskega poletnega festivala smo se odločili prejšnji teden. To je bil skrajni rok, če hočemo poskrbeti za primerno izvedbo. Potekal bo od 1. julija do 31. Avgusta, v petih istrskih občinah (tudi v italijanskih Miljah).

Težave imamo, ker NIJZ skoraj dnevno spreminja varnostne ukrepe. Varnostni protokol za zaprte dvorane je jasen, gledalci sedijo poldrugi meter narazen, razen tistih iz skupnega gospodinjstva, ki lahko sedijo skupaj. Problem je, ker na odru med igralci niso dovoljeni fizični stiki. To je seveda absurdno, saj je pri nogometaših tak stik dovoljen.«

 

Festival finančno podpirajo štiri istrske občine in generalni pokrovitelj Luka Koper. Država že dolga leta ne podpira več našega festivala, čeprav smo ga ustanovili prav zaradi izredne podhranjenosti kulturnega in umetniškega, predvsem gledališkega življenja v tem prostoru. Zaradi zahtev in pričakovanj lokalnega prebivalstva in turistov in zaradi razumevanja tedanjih predstavnikov države smo festival lahko ustanovili. Zdaj pa kljubujemo in bomo izpeljali 27. po vrsti. Nekakšen kulturni vavčer, ki bi jih država razdelila med ljudi, se mi zdi nujen, želim pa si, da bi ljudje imeli v tej situaciji tudi možnost donacije za kulturo,« pravi Katja Pegan.

 

Mali Piran skuša rešiti vsaj delček kulturnega poletja

Piranska občina je letos pripravila ambiciozen projekt ob 250-letnici smrti Učitelja narodov Giuseppa Tartinija. Gre za poklon velikemu Pirančanu, z dolgo vrsto večjih in manjših

prireditev, od katerih so jih uspeli izvesti le malo, saj jih je za tri mesece zaustavila epidemija. Toda organizatorji močno upajo, da bodo več dogodkov lahko izpeljali v naslednjih mesecih.

»Možnosti za obisk tujih glasbenikov, ki bi morali nastopiti na nekaterih koncertih, so še vedno omejene in čakamo na naslednja navodila NIJZ. Sproti prerazporejamo in rešujemo zastavljene dogodke v okviru možnega. To so prireditve, ki dvigujejo zavest o tem kdo smo in kam želimo priti kot skupnost. Morda bodo prireditve v butični izvedbi bolj všeč ravno

domači publiki, za katero se pričakuje, da bo letošnje poletje dopustovala predvsem doma,« je odgovorila Erika Čok iz kabineta piranskega župana Đenija Zadkovića. Čeprav v občini še niso sprejeli rebalansa proračuna (to se bo zgodilo po izidu tega časopisa), so načrtovali, da bi za poletne prireditve dodatno namenili 125.000 evrov, kar je največ od vseh štirih občin.

 

V okviru Tartinijevega leta (ki pomeni tudi neke vrste pripravo ob kandidiranju za EPK 2025) je bil za 20. Avgust, v Pastoralnem kulturnem centru Georgius, predviden nastop Venice Baroque Orchestra z violinistom Giulianom Carmagnolo. Morda bodo katerega od nastopov morali premestili v pozno poletje ali jesen, ali ga bodo nadomestili z drugimi izvajalci. Predstavili bi radi tudi novo zgoščenko Kvarteta Tartini, z naslovom Quatttro Sonate a Quattro. S praznovanjem obletnice so v občini napovedali odločenost, da postane Giuseppe Tartini za njihovo mesto tisto, kar je Wolfgang Amadeus Mozart za Salzburg.

 

Tartini festival daje kulturnejšo noto turizmu

Isti koncert bi moral biti tudi uvod v tradicionalni Tartinijev festival, za katerega njegova umetniška vodja Jasna Nadles močno upa, da ga bodo izvedli v celoti, saj bi se do konca avgusta epidemiološke razmere v Evropi lahko pomembno popravile. »Res smo se potrudili in dolgo delali, da bi pripravili vrhunski program za Tartini 250 in 19. Tartini festival. Seveda je do avgusta še nekaj časa in bo verjetno prišlo še do sprememb. Sicer pa bomo vse vladne ukrepe dosledno spoštovali. Trenutno še ne vemo, s koliko sredstvi razpolagamo. Ministrstvo za kulturo in tuja veleposlaništva so potrdila sodelovanje, nekateri sponzorji so svoje podpore umaknili. Dokončno se bomo odločili sredi junija. Do takrat bo verjetno jasneje, kakšni bodo ukrepi za potovanja in prehodi mej.

Po vseh evropskih državah so odpovedali veliko festivalov ali jih prestavili na naslednje leto. Veliko ansamblov in glasbenikov je tako ostalo brez koncertov do konca leta. Razmere so za kreativno industrijo zelo težke, zato se moramo potruditi, da vsaj v Sloveniji, kjer so razmere glede obvladovanja epidemije zelo ugodne, skušamo v teh razmerah izvleči maksimalno, kar lahko,« pravi Jasna Nadles.

 

Jubilejne Melodije morja in sonca bodo avgusta

Podoben niz koncertov komorne glasbe Piranske glasbene večere za vse četrtke v juliju načrtuje Avditorij Portorož in sicer, kot vsa leta, v Križnem hodniku minoritskega samostana Piran. Po besedah direktorice Avditorija Dragice Petrovič, bodo te glasbene večere lahko izpeljali, saj bodo na njih nastopili izključno domači iz vajalci. V Križnem hodniku pa so t ako in t ako imeli v preteklih letih povprečno po 60 poslušalcev.

 

Za celo vrsto drugih prireditev v Avditoriju niso prepričani, kako jih bodo lahko izvedli. Aprila so morali odpovedati koncert Magnifica, konec junija pa Noč opere, ki jo vsako poletje pripravijo v sodelovanju s SNG Maribor. Verjetno bi lahko ta večer opernih arij prestavili na konec poletja ali jesen. Tako kot bodo (to je že jasno) denimo letošnje jubilejne, 40. Melodije morja in sonca, ki so bile predvidene za 11. julij. Zdaj pa vse kaže, da jih bodo iz vedli v zadnjem tednu avgust a. Vendar morajo prej doseči dogovor z R T V Slovenije, saj je ta prireditev produkcijsko tesno povezana z nacionalno TV hišo. Sprašujejo se tudi, kako bi v Avditoriju izpeljali denimo polovično zasedbo poletnega prizorišča, ki lahko sprejme največ 1.800 gledalcev. Dragico Petrovič, ki ji direktorski mandat poteče februarja prihodnje leto, skrbi zadnje leto poslovanja Avditorija, ki je v večinski meri odvisno od trga.

 

Obalne galerije so aktivne kot v običajnih letih

Direktorica Obalnih galerij Piran, Jelka Pečar: »V naših petih galerijah bomo imeli poleti spominsko razstavo ob 10-letnici smrti Erika Lovka v Mestni galeriji Piran (predstavili bomo bogat opus različnih zvrsti njegovega ustvarjanja), razstavo Zunaj kroga, delo Zore Stančič v Monfortu Portorož, kjer bo tudi razstava del vrste slovenskih avtorjev Nezaslišan svet po izboru kustosa Marka Košana, Černobilčke Roka Moharja in slike Koprčanke Mojce Lenardič v Meduzi Koper, dela Miklavža Komelja in mlade hrvaške umetnice Tihane Karlović (lanske nagrajenke z Ex Tempora) pa v Galeriji Hermana Pečariča v Piranu. Nekatere razstave (na primer tisto v sodelovanju z Neapljem), smo preselili v naslednje leto. Prav tako nimamo uradnih otvoritev razstav, ki so običajno privabila številne obiskovalce. Zanimanje za oglede je precejšnje. Od države ali občin pa dodatnih pomoči nismo prejeli. Že nekaj let se na občini dogovarjajo o uvedbi skupnih vstopnic za vse kulturne ustanove, vendar jih doslej še niso uspeli uresničiti. Pozdravljamo pobudo o uvedbi kulturnih vavčerjev, ki bi lahko bile ena od oblik skupnih vstopnic za kulturne dogodke,« je povedala Jelka Pečar.

 

Minister Vasko pa nič

Ministrstvo za kulturo smo vprašali, kako namerava konkretno in finančno podpreti vsaj najpomembnejše kulturne dogodke v slovenski Istri oziroma zakaj jih ne bi. Vprašali smo tudi, kako komentirajo pobudo o uvedbi kulturnih vavčerjev. Vendar nam na naša vprašanja do zaključka redakcije niso odgovorili.

Kakšen odnos ima sedanja vlada (konkretno v primeru Solinarskega muzeja, ministrstvo za okolje in prostor) do istrske kulture in turizma, pa vse pove odločitev, da je moral Pomorski muzej Piran letos zapreti Solinarski muzej sredi solin, za katerega je omenjeno ministrstvo povsem ustavilo financiranje. Za zdaj so proti takemu zaprtju protestirali domačini in predstavniki javnih zavodov za kulturo in znanost koprske občine in seveda v Pomorskem muzeju Piran.

 

Boris Šuligoj

Oznake:

Spletna stran za svojo funkcionalnost uporablja spletne piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Več o piškotkih lahko izveste tukaj

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close