Nalaganje

Vnesite za iskanje

Podpiram – doniram

Podpiram – doniram

 

Praga je prelepo in kulturno zelo bogato mesto. V času, ko ljudje z lahkoto in radi potujemo, je Praga cilj šolskih, maturantskih in sindikalnih izletov, in verjetno ni popotnika, ki v tem mestu, še ni bil. Danes, ko se je svet ustavil in ne vemo, kako naj bi se obnašali, da bi ga spet utirili, kako naj bi mislili, da bi mislili prav, in kako naj bi ravnali, da ne bi kršili zakona, so Čehi brez zadrege in težav pokazali, da je kultura tisto najpomembnejše, za kar se je vredno boriti. (V tem so zelo podobni tisti Churchillovi izjavi po vojni, ko je rekel, da če ni denarja za kulturo, ne ve, zakaj so se borili.)

V Pragi so ljudje na svojo kulturo ponosni, z njo povezani in je ne dajo. Ticket for nothing so vstopnice, ki jih Pražani po spletu množično kupujejo za več kot dvesto koncertov, baletov in gledaliških predstav, ki jih nikoli ne bo. Nikoli ne bo!! Veliko je že razprodanih! Ljudje tako pomagajo svojim umetnikom, številnim gledališkim hišam in preostalim kulturnim ustanovam, da bodo lahko z denarjem, ki ga tako podarjajo, začeli delati; saj je življenje kulture močno povezano z zdravjem njihovega mesta, z njihovim življenjem. Ob tem ni zanemarljivo dejstvo, da je češka vlada svoji kulturi namenila dodatnih 40 milijonov evrov pomoči, in to je samo prvi korak. Če bodo za svoje okrevanje potrebovali več, bodo dobili.

Vse to mi je povedal češki režiser, direktor brnskega gledališča, ki je bil naš prijazni gostitelj, ko smo svoje abonente pred leti peljali na gledališki izlet v Brno. K nam prihaja junija, julija načrtujemo njegovo premiero mjuzikla. Zelo, zelo nelagodno se počutim kot njegova gostiteljica; razmere, v katerih bo nastajala predstava pri nas, verjetno spominjajo na razmere kakšnega češkega amaterskega gledališča v amaterski državi z amaterskimi politiki.

Mogoče pa lahko ljudje sami kaj naredimo za svojo kulturo? Podžupanja majhnega obalnega mesta je avtorica naslova te kolumnice. Podpiram kulturo, želim donirati. Ta hip kultura potrebuje pomoč. Potrebujejo jo muzeji, gledališča, glasbeniki, plesalci. Poiščite pot do njih, tudi oni so življenje, ki lahko povsem ugasne. In potem bo tema.

Katja Pegan

Oznake:
Prejšnji prispevek
Naslednji prispevek

Spletna stran za svojo funkcionalnost uporablja spletne piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Več o piškotkih lahko izveste tukaj

The cookie settings on this website are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. If you continue to use this website without changing your cookie settings or you click "Accept" below then you are consenting to this.

Close