Kot je pojasnil Mesec, bo strošek delodajalca ob 16-odstotnem dvigu minimalne plače manjši. Znašal bo 11,2 odstotka, in sicer se bo povečal s 1558 evrov na 1735 evrov. Prispevki se namreč ne odvajajo neposredno od minimalne plače, ampak od 60 odstotkov povprečne plače.
“To je dobra novica za gospodarsko stran,” je poudaril minister.
Povečanje regresa in božičnice
Pojasnil je, da se bo z dvigom minimalne plače povečal tudi letni regres, ki mora biti izplačan najmanj v znesku minimalne plače, torej v višini 1482 evrov. Višji bo tudi zimski regres oz. božičnica, ki mora biti izplačana vsaj v znesku polovice minimalne plače, kar je 741 evrov.
Leta 2026 manj prihodkov, božičnica zagotovljena s prerazporeditvami
Mesec ocenjuje, da bodo posledice dviga minimalne plače, po katerem bo zaposleni prejel 1000 evrov neto izplačila, predvsem pozitivne. “Vsi tisti, ki delajo 40 ur na teden, bodo zaslužili več, kot znaša prag tveganja revščine. Po vseh razpravah ocenjujem, da je ta dvig dovolj zmeren, da ne bo povzročil negativnih gospodarskih učinkov,” je prepričan.
Mesec je ob tem izpostavil, da je brezposelnost na eni od najnižjih točk v zgodovini, tudi v EU je stopnja brezposelnosti med najnižjimi. “Tudi to je bil pomemben del presoje odločitve o primernem znesku minimalne plače,” je povedal minister.
Stališče glede davčnih olajšav
Glede pozivov delodajalcev, da bi namesto dviga minimalne plače vlada davčno razbremenila plače, je Mesec izpostavil, da bi takšna prerazporeditev ljudem jemala iz desnega in dajala v levi žep. “Davkov ne zbiramo zato, da bi obremenjevali gospodarstvo, davke zbiramo zato, da lahko financiramo storitve, kot so pokojninski sistem, zdravstveni sistem, šolstvo, infrastruktura,” je naštel. Če začnemo zniževati prispevke, bi bilo po njegovih besedah te storitve treba plačevati iz lastnega žepa.
Dvig minimalne plače bo vplival tudi na javne finance, a po besedah finančnega ministra Klemna Boštjančiča rebalansa letošnjega proračuna ne bo. Proračun je bil potrjen novembra, v njem pa je bil upoštevan dvig minimalne plače v višini inflacije. Finančno ministrstvo bo poslalo dopis vsem proračunskim porabnikom, da morajo svoje stroške dela prilagoditi novi realnosti. V javnem sektorju namreč del zaposlenih prejema minimalno plačo, sredstva pa bo treba najti s prerazporeditvami, je navedel.
Kot je dodal, je zakon o minimalni plači star približno 20 let in določa, da je treba vsakih šest let narediti analizo minimalnih življenjskih stroškov. Minister za delo se je odločil, da bo to storil konec lanskega leta. “Očitek z moje strani je, da o tem nismo bili obveščeni, ampak analiza je narejena, po mojih informacijah je korektna in se ji ne da oporekati,” je poudaril.
Dvig minimalne plače ustvarja pritisk tudi na plače nad njo. Zaradi našega zakona o minimalni plači je danes vsakdo med nami bogatejši za približno šestino svoje plače.
Namreč, zadnjih šest let, odkar v polnosti velja zakonodaja Levice, smo minimalno plačo dvignili za +40 %,…
— Levica (@strankalevica) January 20, 2026
