V Expu Postojnske jame je predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj tik pred 200. obletnico turizma v Postojnski jami, ki jo bodo obeležili avgusta, slavnostno razstavil 200 let staro prvo vpisno knjigo Postojnske jame. Kot je povedal, so knjige prenašalke zgodovinskih dejstev, a njihova je posebna zato, ker je že sama po sebi del zgodovine, ki skozi stoletja interpretira zgodovino turizma.
Gre za izjemno dragocen dokument, neponovljivo pričevalko slovenskega turizma, ki jo težko srečamo kjerkoli drugje. Za Postojnsko jamo je posebna tudi zato, ker pomeni začetek neprekinjenega beleženja števila obiskovalcev. Knjige obiskovalcev Postojnske jame imajo posebno moč, saj kažejo na spoštovanje do jame, ki je univerzalno in je preseglo vse druge delitve. Postojnska jama je v 200 letih preživela kar 6 držav, a prav vse njihove vpisne knjige so se ohranile, na kar so še posebej ponosni. Prva vpisna knjiga je od včeraj vsem na ogled v Expu Parka Postojnske jame.
Prvi gost je bil avstrijski prestolonaslednik Ferdinand I.
200 let stara vpisna knjiga z usnjenimi platnicami, ki le še ponekod vztraja v koščkih, drži skupaj 430 porumenelih listov. Ko jo odprejo, zadiši po zgodbah 2900 obiskovalcev, ki so se 15 let vpisovali v prvo vpisno knjigo Postojnske jame. Prvi gost se je po jami sprehodil 17.8.1819. Ne vemo, koliko ljudi je bilo z njim in ne vemo, kakšni so bili njegovi občutki. Vse kar vemo o njem je to, da je bil prvi zabeleženi obiskovalec na novo odkrite Postojnske jame in da mu je bilo ime Ferdinand, avstrijski prestolonaslednik Ferdinand I. Na prvih 107 straneh so obiskovalci iz celega sveta sledili njegovemu zgledu in ob obisku Postojnske jame z največjo pazljivostjo, skoraj kaligrafsko zapisali svoja imena in datum obiska. Že na 8. strani krhke knjige izstopa druščina, ki se je odpravila na večurni ogled Postojnske jame 22. maja 1820. Med imeni, ki so nanizana, hitro opazimo lepopis velikega slovenskega mecena Andreja Smoleta, velikega Prešernovega prijatelja. Med listanjem naletimo na ime, ki ga pozna ves svet, Wolfgang A. Mozart. 21. 7. 1820, najmlajši Mozartov sin. Nekateri obiskovalci so bili nad jamo tako ganjeni, da so po obisku morali strniti občutja. Tudi Wolfgang Amadeus Mozart ml., ki jih je opisal v svojem dnevniku in s tem pustil pričevanje o jami:
»Postojna, enaindvajsetega.
…. Gospodje so bili tako pridni, da so ta izredno lepo vzvišeni naravni čudež pustili osvetliti in ko smo prišli do reke, je zadonela nad nami koračnica iz Čarobne piščali s pihalnimi instrumenti. Jama nudi impozanten pogled in je v vsakem pogledu zelo nenavadna. Šli smo tja in nazaj 5 ur dolgo, pa nismo dosegli konca. Hčerka ljubljanskega policijskega ravnatelja in še nekaj gospa je šlo z nami in se niso ustrašile nevarnih poti. Ko smo se vrnili, smo se oglasili pri gospodu Smoletu, ki nam je pripravil ta užitek in svojo zahvalo sem mu izrazil na klavirju …«
Knjiga se nadaljuje, ljudje se vpisujejo vse do leta 1834, ko jo pospravijo v arhiv, njeno vlogo pa prevzame nova. V 200-letni zgodovini se je nanizalo kar 31 takšnih knjig.
Thomas Cook: »Svetovno čudo«
Thomas Cook, lastnik prve turistične agencije na svetu, se je v vpisni knjigi podpisal večkrat. Ob tem je zapisal: »Ogled tega svetovnega čuda je vreden poti od Benetk do Postojne.« Skupino turistov je prvič pripeljal v jamo 25. julija 1868, obisk pa je opisal in objavil v promocijski reviji družbe. Že takrat je Cook omenil, da bi v jami lahko speljali železnico. Ko je leta 1873 pripravil prvo potovanje okoli sveta, je v program uvrstil tudi Postojnsko jamo. Takrat je v knjigo zapisal samo »Cook party«, zato se 200 let pozneje upravičeno sprašujemo, koliko jih je bilo in mar niso tega počeli vsi. Iz knjig in korespondenc v jamskih arhivih lahko razberemo, da je Cookova turistična agencija obiskovala jamo vsaj do leta 1914. In medtem, ko listamo po stari knjigi, ki nas posredno pripelje vse do 39-milijontega obiskovalca, upravičeno podvomimo, da je številka prava in se vprašamo, mar ni precej večja?
V zlati knjigi podpisana Franc Jožef I. in cesarica Elizabeta
Plemiči, prestolonasledniki in vojvode iz celega sveta so se vpisovali v jamske knjige, kot bi tekmovali. Ob imena in datume so sčasoma pričeli vpisovati še svoje vtise in postopoma so vpisne knjige dobile tudi spominsko noto. Leta 1857 je bila uvedena prva zlata knjiga obiskovalcev, prvi vpis v knjigi sovpada z obiskom avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. in cesarice Elizabete 11. 3. 1857. Priljubljena Franc Jožef in Sisi sta ob obisku dobila v jami celo svoj spomenik. Bila je tudi rdeča knjiga, ki je bila rezervirana samo visokim obiskovalcem in je bila v rabi do leta 1945. Zadnji se je v njo podpisal Josip Broz Tito 28. 5. 1945.
Leta 2013 so v Postojnski jami odprli že drugo zlato knjigo znanih obiskovalcev, ki je še vedno v rabi in bo tudi ta čez 200 let spregovorila zgodbo mogočne Postojnske jame.
Petra Mežnarc
