Kako do svežega vetra v portoroškem turizmu?

Izbira novega direktorja TZP ni uspela – Bodo zato znova nadaljevali z razpravami o teorijah in o tem, kdo naj deli drobiž turistične takse, pozabili pa na strateške vsebine in nov veter ?

Deli novico s tvojimi prijatelji

Minuli petek bi morali izbrati novega direktorja Turističnega združenja Portorož. Pa ga še niso. Nadzorniki TZP so si vzeli deset dni časa za premislek. Odločitev kaže na precejšnjo neenotnost pri stališčih o razvoju turizma v občini.

Mnogi že napovedujejo, da bo zaradi ponovnih zapletov pri imenovanju novega vodstva  TZP občinsko vodstvo spet izgubljalo čas z razpravami o takšni ali drugačni obliki organiziranosti turizma. Veliko je namreč prepričanih da je usoda turizma v kraju odvisna predvsem od vodstva Turističnega združenja, drugega največjega turističnega urada v državi. Odločevalci (nadzorniki in predstavniki občine) pri tem nimajo enakih kriterijev o primernosti kandidatov. Vsaj toliko neenotnosti je tudi glede oblike organiziranosti  turizma v kraju. Obstaja še tretje stališče: da usoda portoroškega turizma sploh ni odvisna od enega direktorja in da je tudi povsem vseeno, za kakšno formalno obliko organiziranosti bi se odločili v kraju. Uspeh turističnega dela je odvisen od ljudi, njihovih izkušenj, pripravljenosti do sodelovanja in vsaj določene stopnje razumevanja temeljnih pravil turističnega sistema.

 

Bomo spet priča razpravam o organiziranosti turističnega urada?

V piranski občini je še zmeraj precej ljudi prepričanih, da bi bilo najbolj enostavno oblikovati zavod za turizem, v katerem bi imela glavno (končno) besedo občinski svet in župan, torej politika. Dodatna neznanka pa je, kako učinkovito povezati turistične organizacije štirih obalnih občin, kar so napovedali župani štirih občin.

V Istri in na Krasu je dolga leta delovala Obalno-kraška turistična poslovna skupnost. Dokler se niso najprej ločili Kraševci, ker so se počutili zapostavljeni in preveč v senci Portoroža. Kasneje pa tudi ostale obalne občine. Zdaj je razcepljenost čutiti celo v sami piranski občini. Na eni strani vztraja del (precej glasne in neizkušene) lokalne politike, ki meni, da bi morala turistično organizacijo voditi »občina«. Ni povsem jasno, kdo bi imel zadnjo besedo: politična večina v občinskem svetu, županov kabinet, občinska uprava …?

Na drugi strani turističnih dilem so turistični strokovnjaki, kolikor jih je še ostalo v občini. Mnogi so si bili prisiljeni poiskati delo zunaj kraja, največja turistična podjetja v Portorožu so prevzeli priložnostni menedžerji iz največjih državnih podjetij ali institucij izven lokalne skupnosti ali celo iz tujine. Nabor interesov v kraju je zelo pester in izključujoč.

Pogledi na turizem med temi, ki vodijo turistična podjetja, in med predstavniki lokalne politike, se precej razhajajo. Občinski svetniki in njihovi podporniki se sklicujejo na (vsaj na videz) povsem preprosto logiko: občina prispeva več kot 80 odstotkov finančnih sredstev za delovanje turističnega združenja, prispeva vso svojo infrastrukturo in vse svoje občane, tudi vse druge razvojne odločitve, od katerega je odvisna usoda turizma. Druga stran ugovarja, da turistična taksa pravzaprav ni zgolj občinska? Če turistično gospodarstvo ne bi  bilo uspešno, bi bilo tudi te takse manj. Lep znesek turistične takse (lani 3,34 milijona evrov) je tudi posledica dobrega dela gospodarstva, za njen izplen je ključnega pomena prepletenost in tesno sodelovanje predstavnikov občine in neposrednih izvajalcev dejavnosti. Tega sodelovanja v občini zdaj ni.

Turistično združenje igra na prvem mestu promocijsko funkcijo in najverjetneje tudi funkcijo najvišjega strokovnega svetovalca. Toda politika s svojimi razpravami zadnjih pet let skuša dokazati, da bolje obvlada turistično promocijo, organizacijo in izvedbo turizma v kraju. Takšno izhodišče pomeni problem za turizem. V piranski občini so v prejšnjem mandatu na mesto direktorja TZP postavili izobraženega in izkušenega strokovnjaka in veliko pričakovali od njega. Toda že mesec dni po njegovem ustoličenju je prejel še zelen direktor dva telefonska klica, dve lobistični intervenciji dveh zelo vplivnih političnih oseb iz kraja, da mora TZP (izven predvidenega in na vseh stopnjah potrjenega programa financiranja prireditev) nameniti toliko in toliko tisoč evrov za neko novo nenačrtovano kulturno  prireditev. Direktor se je takšni praksi odločanja seveda uprl. In v naslednjih dneh naletel na vrsto ovir, začel prejemati košarice, očitek za očitkom, doživljal napad za napadom. Podoba tistega, ki bi moral kreirati podobo uglednega turističnega kraja, je zbledela.

Politične strukture ni zanimalo, kako, na kakšen način bi izboljšali turistični proizvod. S katero strategijo bi dosegli največ. Ampak predvsem, kako bi med prijatelji v naši »vasi« razdelili ta milijonček, to slabo tretjino turistične takse.

 

Portorož kljubuje navzlic pomanjkljivostim

Na tak razglašen način seveda nobeno turistično združenje in nobena lokalna skupnost ne more dosegati rezultatov. Zaradi precej negotovega položaja organizacije, ki bi morala dirigirati turističnemu orkestru obmorske občine, a se je morala bolj ukvarjati sama s sabo in s svojim obstojem, je pravzaprav še čudno, da portoroški turizem letos dosega precej podobne rezultate kot lani.

Sedemmesečni ugodni podatki o turističnem prometu v piranski občini so razgalili še nekaj nezdravega vzdušja v tej panogi, ki očitno komaj čaka na temeljit pretres in delo na precej drugačnih osnovah. V začetku julija so se v nekaterih medijih in tudi na občinskem svetu pojavile precej alarmantne informacije o domnevno velikem upadu turističnega prometa v občini. Vplivna svetnica ja na občinskem svetu trdila, da je Portorož »prazen«, mediji pa so pograbili nikoli preverjeno trditev manjšega hotelirja, da je imel julija 30 odstotkov manj gostov in da grozi Portorožu polom. Sedemmesečni podatki, ki jih je v javnost posredoval FURS (aplikacija T-turizem), so pokazali precej drugačno stanje, da so v piranski občini v juliju imeli tri odstotke več gostov kot lani julija (na državni ravni so ustvarili 5,5 odstotka več prenočitev). In v sedmih mesecih leta  1,6 odstotka manj prenočitev (to predstavlja 17.000 prenočitev manj) ter točno toliko manj  (1,6 odstotka) obračunane turistične takse. Upoštevajoč vse okoliščine: da so lani še bili boni, ki so močno spodbujali promet v kraju, da so bile letos cene višje in kupna moč nižja, da je bilo veliko več deževnih dni, da ni bilo srečanja motoristov Harley Davidson, ki so lani v kraju ustvarili kakih 15.000 prenočitev, in da je vodstvo Term Čatež zaprlo teniška igrišča, s tem pa odgnalo nekaj tisoč gostov iz Portoroža, ob upoštevanju dejstva, da so kljub rahlo manjšemu obisku dosegli višje cene in torej večji zaslužek, lahko brez zadržkov trdimo, da je bila sezona v prvih sedmih mesecih v piranski občini podobno uspešna kot v enakem lanskem obdobju. Ocene za avgust niso nič slabše.

Zakaj so torej posamezniki bíli plat zvona o portoroški  turistični polomiji? Napačne in netočne ocene so močno odmevale v slovenski javnosti in povzročile škodo na področju trženja ter promociji kraja. »Med nami hotelirji so takšne neutemeljene informacije povzročile nekaj preplaha, poslovni partnerji so zahtevali znižanja cen. Povzročile so nam škodo,« se zdaj huduje več portoroških hotelirjev.