O uvedbi nadzora na slovensko-italijanski meji je italijanski notranji minister Matteo Piantedosi slovenskega kolega Boštjana Poklukarja obvestil v telefonskem pogovoru v torek zvečer.
Italija nadzor uvaja zaradi spremenjenih razmer v Evropi in na Bližnjem vzhodu, bistvo tega začasnega ukrepa pa je preprečevanje terorizma in organiziranega kriminala, je, kot so sporočili z MNZ, povedal Piantedosi.
Ministra sta se strinjala, da je lahko zahodnobalkanska pot, ki jo tesno spremljajo tako slovenske kot italijanske varnostne službe, privlačen koridor za potencialno radikalizacijo.
Poklukar je ob tem poudaril nujnost začasnosti in sorazmernosti tega ukrepa. Italijanskega kolega je pozval, naj bodo ukrepi sorazmerni in prijazni državljanom Slovenije, da “ne prekinemo kulturnih, prijateljskih in družinskih vezi ljudi, ki živijo ob meji”.
Ministra sta se tudi dogovorila, da se v kratkem slišita generalna direktorja policij in se dogovorita, kako in kje se bo ukrep izvajal, so sporočili z MNZ. Pri tem poudarjajo še, da slovenska policija razmere intenzivno spremlja in z namenom zagotavljanja varnosti vseh prebivalcev Slovenije ustrezno prilagaja ukrepe.
Slovenija po tej napovedi Italije po neuradnih informacijah STA pripravlja obvestilo Evropski komisiji o uvedbi nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko.
Zaradi migracijskega pritiska in tudi zaradi razmer na Bližnjem vzhodu je v zadnjem obdobju več držav uvedlo ali se odločilo za podaljšanje nadzora na notranjih schengenskih mejah.
Avstrija, ki je nadzor na meji s Slovenijo in Madžarsko uvedla leta 2015 na vrhuncu begunske krize, je v ponedeljek Evropsko komisijo obvestila o novem podaljšanju tega nadzora, in sicer od 12. novembra letos do 11. maja prihodnje leto. Odločitev je Dunaj utemeljil z azilnim pritiskom, velikim pritiskom na zunanje meje EU, grožnjo trgovine z orožjem in kriminalnih mrež zaradi vojne v Ukrajini ter trgovino z ljudmi.
Avstrija je danes uvedla tudi nadzor na meji s Češko. Za to se je odločila po tem, ko je Nemčija zaradi ilegalnih migracij uvedla nadzor na mejah s Češko, Poljsko in Švico ter do maja prihodnje leto podaljšala nadzor na meji z Avstrijo. Slednje je med drugim utemeljila z zaostrenimi varnostnimi razmerami na Bližnjem vzhodu.
Nadzor na notranjih schengenskih mejah izvajajo tudi Danska, Francija, Norveška in Švedska.
Evropska komisija je sicer septembra ob napovedi več držav, da bodo ponovno uvedle nadzor na svojih mejah z drugimi članicami, poudarila, da mora biti ta nadzor skrajni ukrep.
Ponovni začasni nadzor na notranjih mejah schengenskega območja lahko države uvedejo le v primeru resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti, o tem pa morajo obvestiti Evropsko komisijo.
Ponovna uvedba nadzora pa je lahko v skladu s schengenskimi pravili le skrajni ukrep v izjemnih primerih, pri čemer morajo države upoštevati načelo sorazmernosti. Trajanje takšne začasne ponovne uvedbe nadzora na notranjih mejah je časovno omejeno, odvisno od pravne podlage, na katero se sklicuje država članica, ki uvede nadzor.
