Piranski župan Andrej Korenika bi rad dokazal, da se tudi v piranski občini da spremeniti stvari na boljše. Odločen je narediti precej več, kot so naredili župani v prejšnjih treh mandatih. Na boljšem je, ker vlada v občinskem svetu povsem drugačno vzdušje in ima zadostno podporo v njem. Številnih nalog ne bo mogel izpeljati, ker so mu predhodniki pustili pogorišče. Če naleti na težavo, preprosto postavi nov vrstni red, saj ima »na fronti« neskončno nalog. Če njegove službe ne pripravijo projektne dokumentacije pravočasno, se enostavno loti drugega. Zlahka se odpove že odobrenim sredstvom za protipoplavno zaščito Pirana. Z enako lahkoto bi za dobre projekte občino zadolžil tudi za 20 milijonov evrov, prodal čim več premoženja in dovolil gradnjo ceste od Jagodja do Lucije, še preden se bo v Kopru kaj premaknilo s Šmarsko cesto.
Intervju z Andrejem Koreniko smo opravili 10 dni pred izidom, ko nam župan ni želel povedati nič konkretnega o poslu s Termami Čatež. O nakupu igrišč občinski svetniki odločajo na dan izida mesečnika Obala plus. Posel občine ne bo stal samo 4,6 milijona evrov, saj bo treba igrišča urediti, ali pa izbrati in zgraditi nove vsebine. Hkrati pa se dogovoriti, kako bodo Terme Čatež unovčile svoja preostala zemljišča v bližini Marine Portorož in teniških igrišč. Zato napovedujemo v zvezi z odnosom med občino in Termami Čatež še veliko razprav v naslednjih letih.
V prvem letu mandata se zdi, da je občinski proračun bogat in da občina nima težav s financami.
Od kod ti občutki? Ker jaz tega denarja še ne vidim. Ko sem prišel v županovo pisarno, sem pričakoval, da me čakajo projekti, ki jih bom lahko nadaljeval, ampak jih ni bilo. Prvih deset mesecev zato ogromno časa posvečam pripravi investicij. Šele naslednje leto bo odprtih več gradbišč. Tedaj bomo vsaj na videz bogatejši.
Takoj na začetku ste za tri milijone evrov kupili nepremičnine v Dragonji, zdaj ste tik pred nakupom teniških igrišč, pa pogorelo stanovanje v Piranu … Privoščili ste si za kakih osem milijonov evrov nakupov.
Nakup nepremičnin v Dragonji je bil res nepričakovan, ker je nameravalo prostore nekdanje klavnice Krasa Sežana kupiti logistično podjetje. Nam ni bilo v interesu, da bi se tam razvijala logistična dejavnost s pretovarjanjem kontejnerjev. Raje bi razvijali kakšno obrtno ali podjetniško dejavnost, da občina ne bo odvisna samo od turizma. Pooblastil sem Roberta Fakina, da pripravimo idejne zasnove za ta prostor. Čim prej bomo tja preselili tiste službe podjetja Okolje Piran, ki so sedaj razpršene na neprimernih lokacijah. S tem pa bomo pridobili prostore na Fornačah.
Kaj pa boste s Fornačami?
Že osem mesecev delamo na tem, da bi poleg sedanje garažne hiše na Fornačah zgradili še eno garažno hišo, izpraznili veliko parkirišče avtomobilov in Fornače namenili kopališču, rekreaciji in turističnim vsebinam.
Kje bi bila garažna hiša?
Poleg sedanje. Ampak to so šele idejne zamisli. V Fornačah ostane samo občinska čistilna naprava in manjša deponija, izključno za mesto Piran, vse ostale službe pa se prihodnje leto selijo v Dragonjo.
Kaj pa bivša upravna stavba Okolja na Fornačah?
Tega še ne vemo. Avtomobile bomo preselili v še eno garažno hišo. Potem pa bi poskrbeli za čisto drugačno zgodbo.
V Dragonji je prostora še za kaj drugega.
Seveda, saj gre za tri hektarje zemljišča. Poskrbeli bi radi še za depoje in skladišča različnih kulturnih in drugih javnih zavodov. S selitvijo depojev bi pridobili nekaj stanovanj.
Koliko stanovanj?
Septembra smo jih začeli obnavljati devet. V načrtu je, da jih vsako leto prenovimo osem. Eno od teh bo namenjeno zdravniku, ker jih v občini nimamo dovolj.
Letos napovedujete uresničitev 40 milijonov evrov občinskega proračuna. Koliko bo šlo lahko za investicije?
Veliko investicij smo že izvedli (štiri kilometre kanalizacije, urejanje športne dvorane Lucija in piranskega stadiona), izvedli smo načrrte iz prejšnjega mandata. Obljubil sem po osem stanovanj letno. Pospešiti želimo gradnjo stolpiča s 24 stanovanji na Košti v Sečovljah, vendar moramo zato najprej zgraditi povezovalno cesto. Zanjo bomo dobili gradbeno dovoljenje najhitreje marca 2024. Seveda bomo stolpič gradili skupaj z državnim stanovanjskim skladom.
Koliko naložb bi lahko izpeljali v vseh štirih letih? Od kod denarni viri?
Če se ne bi nič zadolžili in nič prodali, bi lahko govorili o kakih 30 milijonih evrov. Lastnih sredstev bi lahko imeli kakih 8 milijonov evrov na leto.
Na katere vire pa še računate?
Moja politika je drugačna od prejšnje, ki ni hotela prodati občinskega premoženja. Največ premoženja se je prodalo v zadnjem mandatu Vojke Štular. V mojem mandatu sem se odločil, da bomo prodali nepremičnine, ki nam ne koristijo za javno dobro.
Koliko bi lahko potegnili iz prodaje nepremičnin na leto ali v mandatu?
Če bi imeli prostorske načrte sprejete, bi bili bogati. Ne želim ponoviti napak iz preteklosti, ko so prodali parcele, novi lastniki pa na njih niso mogli zidati. Zdaj šele zbiramo nepremičnine, ki bi jih lahko prodali. Za letos je bil načrt dva milijona, za naslednje leto pa za vsaj pet milijonov evrov. Zdi se, da občina prej ni hotela prodajati več, ker ni imela načrtov, kaj bi z denarjem.
Drugi vir je zadolževanje. Koliko ste zadolženi in koliko bi se občina še lahko zadolžila?
Trenutno smo zadolženi 7,8 milijonov evrov in plačujemo na leto 1,3 milijona evrov anuitete. Mi se bomo letos zadolžili še za približno 7 milijonov evrov. Bo pa anuiteta ostala enaka, ker bomo hkrati odplačali en večji kredit.
Koliko pa bi se lahko še v naslednjih letih?
V teoriji bi se lahko še za približno 16 milijonov evrov.
Koliko bi lahko investirali do konca mandata?
Računajte, da bi vsako leto poleg proračunskih sredstev investirali še dodatnih osem milijonov evrov. Je pa še nekaj drugih virov. Poglejmo primer lucijskega vrtca. Ta naj bi po nekaterih ocenah stal 14 milijonov evrov. Ker je šest oddelkov za vrtec z italijanskim učnim jezikom, bo 27,5 odstotkov za italijanske oddelke dodala država (to je že kake štiri milijone evrov). Država sofinancira tudi slovenski del vrtca in smo že na 5,5 milijonov evrov. Če dodamo k temu, da lahko nekaj zaslužimo še s prodajo enote vrtca Ježek, je še toliko dodatnega denarja, vendar smo že slišali, da bi nas vrtec po prvotnih načrtih stal morda celo 22 milijonov.
S 14 milijonov ste prišli na 22 milijonov evrov za vrtec z 22 oddelki?
Ja, če bi ga izpeljali tako, kot so ga zasnovali v prejšnjem mandatu, zato smo ga prisiljeni racionalizirati. Predvidena je bila dvonadstropna garažna hiša (za 140 parkirnih mest, tudi javnih). Najprej smo eno nadstropje ukinili, zdaj že tehtamo možnost, da umaknemo garažo v celoti. Vrtcu moramo zagotoviti 44 parkirnih mest. Iščemo nove možnosti z nekoliko popravljenim projektom, tudi za prvotno predimenzionirano kuhinjo in za spoznanje manjše oddelke, a še vedno večje od normativov.
O visoki ceni vrtca sprašujemo zato, ker se spomnimo velikih kritik in splošnega zgražanja na račun novega zdravstvenega doma v Luciji, ki je stal 5,2 milijonov evrov.
Današnjih cen ni mogoče primerjati s takratnimi. V primerjavi z današnjimi cenami je bil zdravstveni dom zelo poceni. Tudi garažna hiša na Fornačah, ki bi jo lahko kupili za sedem do osem milijonov evrov, je bila poceni. Pa tedaj nisem bil zagovornik nakupa garažne hiše.
Zakaj ne?
Zakaj bi kupovali nekaj, kar že imamo. Dajmo raje s tem denarjem zgraditi še eno, novo garažno hišo, ampak če niti nove garažne hiše niso gradili, pa je bila napaka, da je niso kupili, saj bi jo po petih letih že skoraj izplačali.
Kdaj torej nameravate graditi še eno garažno hišo na Fornačah?
Pred volitvami sploh nisem obljubljal garaže. Ko pa sem kasneje z zunanjimi strokovnimi sodelavci ugotovil, da bi jo na tisti lokaciji lahko postavili, sem začel z aktivnimi pripravami, vendar projekt še ni v fazi, ko bi ga lahko dal v javno razpravo. Razmišljamo, da bi gradili večjo garažno hišo za kakih 1000 avtov in se sprašujem, ali bi bili sami sposobni zgraditi takšno garažo ali pa bomo morali spet v neke vrste javno-zasebnega partnerstva.
Kdaj torej?
Bilo bi absurdno, da bi jo obljubil v tem mandatu, moja želja je, da se v tem mandatu vsaj resno zastavi projekt.
Februarja ste obljubili dokumente za protipoplavno zaščito Pirana do konca tega leta. Bodo pripravljeni ali ne?
Nič nismo obljubili. Direkcija RS za vode nam je podaljšala rok za pripravo dokumentacije do februarja 2024. Ta rok je za pripravo tako zahtevnega projekta prekratek. Ne le dokumentacije niti korektne javne razprave ne bi mogli izvesti.
Niti ocene nimate, kdaj se boste tega lotili?
Hitenje ne bi imelo smisla. To se je dogajalo v preteklosti, ko javnosti ni nihče nič vprašal. Potem je javnost začela govoriti o nekem zidu, ki sploh ni bil dokončna rešitev, in zdaj vsi govorijo samo še o tem zidu. Mi bomo dokumentacijo za gradbeno dovoljenje pripravili in vemo, da nas bo ta dokumentacija (z raziskavami vred) stala okoli milijona evrov. Če ne bomo dobili sredstev sedanjega razpisa, bomo pripravljeni na drugi razpis.
Ampak takšna počasnost ne kaže učinkovitosti občinskih služb, saj ne gre le za vlaganja proti poplavi, ampak tudi za urejanje mesta.
Imenoval sem strokovno telo za pripravo dokumentacije, ki jo vodi občinski svetnik Saša Burian. To, da tokrat ne dobimo 14 milijonov evrov, ni enako, kot je bila nepovratna izguba dveh milijonov evrov za ribiško pristanišče v Seči, saj bodo kmalu na voljo novi razpisi za protipoplavne ukrepe. Za nas je pomembno, da pridemo do dobrega projekta in do gradbenega dovoljenja, potem bomo že dobili novo priložnost in nov vir.
Toda izgubljenih 14 milijonov evrov je sedemkrat več od tega, kar je občina izgubila s tem, ko ni uredila ribiškega pristanišča ob ustju Jernejevega kanala.
Jaz se z izgubljeno priložnostjo preprosto ne ukvarjam več. Projekt je preveč pomemben, da bi si lahko dovolili napako zaradi časovne stiske. To ni edini problem v mestu. Pravkar poteka obnova piranskega svetilnika in stopnišča, k vodi k Minoritskemu samostanu. Naslednje leto se začne obnova zvonika. Sredi novembra pa začnemo z obnovo Ulice IX. korpusa, ki bo omogočila odprtje zdravstvenega centra Medicor. To bo tudi dodana vrednost Pirana.
V Piranu je lahko biti turist. Toda stalno živeti kot mlada družina ali starejši meščan je v Piranu res težko.
Piran bi morali osvoboditi prometa, vendar najprej poskrbeti za dodatno garažo in za zelo dobro logistiko. Meščani bi morali imeti možnost, da lahko zmeraj pridejo do svojega avta v garaži. Garaža je prvi pogoj. S Punte do garaže pa je 1,5 kilometra.
Za nakup 19 teniških igrišč in 4,6 milijona evrov zanje pa ni težav?
O tem še ne bi govoril. Ko bomo teniška igrišča prevzeli v upravljanje, bomo lahko povedali kaj več. Vse, kar je v obalnem pasu, levo od ceste med Lucijo in Piranom, je v interesu občine. Ne morem gledati kot podjetnik, koliko sem vložil in koliko dobim nazaj. Jaz gledam na to, kaj bom dal občanom nazaj. Na tem postoru bodo športna igrišča, lahko tudi igrala, starejši pa se bodo tu lahko sprehajali.
Torej ne bodo več samo teniška igrišča?
Daleč od tega. Portorož potrebuje teniška igrišča kot turistično ponudbo. Sam sem pisal diplomsko nalogi o športu in turizmu, ampak hotelirji ne morejo pričakovati, da jim bo občina gradila infrastrukturo, oni bodo pa tržili. Naj se raje malo zbudijo. Potrkal bom na njihovo vrata in jih opozoril na to.
Teniška igrišča je zgradil turizem (Casinò Portorož). Turizem ga je prodal občini. Niste ga še dobro kupili, pa mu že očitate, zakaj tega ni kupil turizem.
Če turistično gospodarstvo razlaga, koliko prenočitev jim prinašajo igrišča, potem morajo biti pripravljeni tudi nekaj prispevati zanje. Zdaj moramo mi urejati vse.
Portoroški turizem se je znašel v nekakšni krizi. Vsi ga izčrpavajo, le malokdo vanj vlaga. Kako lahko ukrepata župan in občinska politika?
Preteklih napak ne moremo sedaj popraviti. Sedanje občinsko vodstvo rešuje nastali zaplet. Z gospodarstvom v občini pa smo v stikih in pričakujemo sodelovanje. Občina mora dati zgled. Po mojih načrtih bomo obnovili promenado pred Tivolijem v naslednjem letu in jo povezali z obnovo Trga Prekomorskih brigad ter promenado pred plažo Hotela Riviera. Okolje je naročilo projekt ureditve plaže od Taverne do portoroške plaže, ki jo bomo obnavljali po fazah. V naslednjem letu se bomo lotili tudi kolesarske steze skozi Portorož. Moj cilj je pospešiti tudi gradnjo dveh garaž – na Kaštelu in garažo Valeta, kjer smo lastniki zemljišča in smo že leta 2012 sprejeli OPPN zanjo. Za garažo s 600 parkirnimi mesti in stanovanji smo spet začeli iskati zasebne vlagatelje.
Zakaj je garaža pod Valeto obstala?
Ker je nekdo to imel v predalu in novih vlagateljev nihče iz občinske uprave ni iskal.
Na Kaštelu je tudi sprejet prostorski načrt, pa projekt vseeno stoji.
Da, tam je tudi predvidenih približno 500 parkirnih mest, ampak tam so sodni spori, ki jih zdaj rešujemo.
Tudi za Vilo Marijo bi lastniki radi uredili garažno hišo.
Problem Vile Marije je, da je bila sestavni del treh OPPNjev, ki so padli na ustavnem sodišču. Zdaj bi morali sprejeti nov OPPN. Lastnik je bil že dvakrat pri meni. Morali bi sprejeti nov OPPN, postopek je mogoče začeti po dveh letih od njegove preprečitve. Pravzaprav je treba ugotoviti, ali mora občina prej sprejeti temeljni prostorski načrt (OPN).
Boste uspeli rešiti vse te zaplete?
Sprašujem se, kaj so delali moji predhodniki. A se pred mano ni nihče vprašal, kje bodo stanovanja za mlade? Otroci z OŠ Lucija opravljajo Cooperjev test na enem travniku, improvizirano. Naslednje leto bomo zato pri šoli zgradili majhno igrišče in okoli 200 metrov dolgo stezo, da bodo otroci lahko tekli.
Pred tremi tedni smo bili na Darsu glede ceste Jagodje – Lucija. Sam sem bil leta 2017 med pobudniki, da se cesta zaustavi in da ne dovolimo takšne trase. Zdaj so jo dodobra racionalizirali. Ni več v načrtu štiripasovnica, viadukt in velik nasip. Zahtevali smo še, da v enem mesecu pripravijo še spremembo, da bo še nekaj več ceste pod zemljo pri prehodu iz tunela Valeta. Če bodo izpeljali vse zahtevane popravke, potem bi bila tako popravljena cesta verjetno sprejemljiva za občane.
A potem ne bo več predpogoj za gradnjo te ceste, da najprej zgradijo tranzitno cesto med Koprom in Dragonjo in tako preprečijo prometne zastoje v Luciji, do katerih tako in tako že prihaja?
To bo zmeraj ostal pogoj. Od letos (od vstopa Hrvaške v Schengen) je promet skozi Lucijo zelo drugačen. Z novo, malce drugače zasnovano cesto bi postal promet skozi Lucijo veliko bolj pretočen. Zdaj se promet iz Istre zaustavlja v Luciji, na Valeti in Strunjanu. Vsi istrski župani vztrajamo, da je prioriteta še naprej Koper – Šmarje – Dragonja, ampak če bomo cesto od Izole do Lucije zgradili tako, kot si prizadevamo zdaj, bo promet tekel bolj gladko mimo Lucije.
Kje se ustavlja projekt Taverne Lucija ruskega podjetnika?
Na naslednjo sejo občinskega sveta bi lahko dali lokacijsko preveritev projekta Taverna in svetniki bi odločali. Idealno bi bilo, če bi sprejeli prostorski načrt.
Je problematičen načrtovani dvig Taverne?
Investitor bi dvignil objekt za največ toliko, kolikor je zdaj najvišja točka Taverne. To bi mu omogočilo, da bi pridobil eno etažo nad pritličjem. Mislim, da ne bi bil nikomur odvzet razgled. Ob morju bi ostal prehod za javnost. Verjetno bi se vlagatelj odločil, da bo v novem objektu uredil stanovanja.
Mar nima podobnih načrtov tudi Grafist sredi Portoroža?
Predstavili so mi projekt, ki kaže, da bi oni porušili objekte (Tivoli) pred hotelom Kempinski Palace proti morju, cesto pa v določenem delu vkopali pod zemljo, tako da bi se hotelski park nadaljeval čez cesto do morja. Na območju, kjer je zdaj Figarola, pa bi postavili trinadstropno stavbo, ki bi bila med Kempinskim in Termami Portorož, ampak po prostorskem načrtu sredi Portoroža takšnega objekta ni mogoče graditi.
Portorožani so proti temu, da se ti objekti nadzidajo.
Projekt je videti lep, a pod sedanjimi pogoji neizvedljiv. Z Grafistom zdaj delamo vsaj majhne korake naprej, saj se toliko let niso mogli dogovoriti. Zdaj smo začeli postopke urejanja lastništva javnih pločnikov, na primer.
Vaše stališče do podaljšanja letališke steze v Sečovljah?
Večinski lastniki Aerodroma Portorož zdaj sploh niso zainteresirani za podaljšanje steze, saj za sedanje potrebe letala lahko pristajajo. Država res zamuja že skoraj 20 let z državnim prostorskim načrtom. Lastniki si želijo postaviti hangar za letala, asfaltirati določen del površin za letala in urediti dela krajinskega parka, kjer ima občina na treh hektarjih med letališčem in solinami deponijo materiala. Tu bi radi uredili park za prebivalce, morda tudi parkirišča za kamperje.
Kaj pa območje bivšega rudnika Sečovlje?
To je v lasti Telekoma. Z njimi še nisem bil v stiku. Če bi bil Telekom res pripravljen investirati, bi že dali pobudo za sestanek z mano.
Kaj menite o lastnikih portoroških hotelov, ki so še pred nekaj leti hoteli imeti golf igrišče, zdaj so njihove zahteve potihnile.
O hotelirjih in investitorjih sem imel v preteklosti napačno mnenje. Krivično sem jih obravnaval kot špekulante, zdaj pa vidim, da veliko načrtov obtiči pri papirjih in občinski upravi. Pripravljeni so marsikaj vlagati, če bi se le dalo. Tudi v golf, ampak je veliko drugih stvari, ki imajo prednost.
Zakaj Medicor še ni odprl svojih prostorov v Piranu?
V glavnem zato, ker čakajo na ureditev ulice IX. korpusa, saj jim sedanje stanje ceste ne omogoča prevozov bolnikov. Oni so prostore, ki bodo velika pridobitev za Piran, skoraj dokončali. Če na občinskem svetu dobimo soglasje, potem bodo nekje sredi novembra začeli z deli. Dobil smo dve ponudbi, eno za 1,5 milijona in drugo za skoraj dvakrat višji znesek.
Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite 1. decembra 2023 v Portorožu, ko bomo svečano obeležili otvoritev drsališča v Grandu ob čarobnem prižigu lučk.
V parku hotela Kempinski vas vabimo na čarobno tržnico »Vse sladkosti življenja«, kjer boste našli obilico priložnosti za praznično nakupovanje in nepozabna doživetja.
Dogajanje v Grandu bo trajalo od 1. decembra 2023 vse do 7. januarja 2024. Pripravili smo izjemen program za otroke in odrasle, ki vključuje glasbeni in kulturni program ter raznoliko gostinsko ponudbo.
Posebno praznično vzdušje nas čaka tudi na Silvestrovo, 31. decembra 2023, ko bomo na Tartinijevem trgu gostili spektakularen koncert v okviru silvestrskega programa.
Začetek novega leta bomo proslavili 1. januarja 2024 na poseben način! Vrhunec prazničnega dogajanja bo ognjemet, ki ga bo spremljal čudovit koncert.
Boris Šuligoj in Tomaž Perovič
