Vlada je na današnji seji izdala odlok o podaljšanju ponovnega nadzora na notranjih mejah s Hrvaško in Madžarsko, in sicer za šest mesecev, so po seji vlade sporočili z notranjega ministrstva.
Sprejem skrajnih ukrepov za zagotovitev javnega reda in notranje varnosti zahtevajo poslabšanje varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu, pozivi terorističnih organizacij k izvedbi nasilnih dejanj v zahodnih državah, pa tudi nadaljevanje ruske invazije na Ukrajino, varnostna situacija v Afganistanu in nasilje v nekaterih afriških državah, so še zapisali v sporočilu.
Po navedbah ministrstva je mejni nadzor pomemben ukrep za zagotavljanje notranje varnosti, zato ga je smiselno nadaljevati tudi v prihodnje. Nacionalni varnostni organi bodo še naprej pozorno spremljali morebitna tveganja in varnostne razmere v državi in širši regiji. Podatki, pridobljeni v naslednjih šestih mesecih, pa bodo temelj za nadaljnje odločitve, je dodalo ministrstvo.
Ob upoštevanju načela sorazmernosti bodo načini in intenziteta ukrepov začasnega nadzora na notranjih mejah še naprej ciljno usmerjeni in osredotočeni na preprečevanje terorizma, ekstremizma in čezmejne kriminalitete. Ukrepi bodo potekali na način, da bodo čim manj vplivali na potnike, okolje in gospodarstvo in še posebej na življenje prebivalstva ob meji.
Notranji minister Boštjan Poklukar je sicer že novembra napovedal, da bo Slovenija nadzor na mejah podaljšala še za pol leta.
Slovenija je mejni nadzor uvedla 21. oktobra po odločitvi Italije o uvedbi nadzora na meji s Slovenijo. Podobno kot Italija je tudi Slovenija tedaj med razlogi za odločitev o začasni ponovni uvedbi nadzora navedla grožnje javnemu redu in notranji varnosti v EU, razmere na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini ter preprečevanje terorizma.
V zadnjem obdobju je stopnjo teroristične ogroženosti povišalo več držav članic EU, po oceni notranjega ministrstva pa lahko upoštevajoč načela schengenskega območja grožnja v eni članici predstavlja grožnjo celotnemu območju. Ocena ogroženosti zaradi terorizma v Sloveniji medtem ostaja na tretji stopnji na petstopenjski lestvici.
Teroristično ogroženost dokazuje tudi podatek, da so varnostni organi nekaterih držav v okviru protiterorističnih akcij na območju EU prijeli več oseb, ki so prišli iz tretjih držav. Migracijski tokovi lahko v tem kontekstu predstavljajo varnostno tveganje, ki ga spremljajo druga odklonska ravnanja, je dodalo ministrstvo.
Doslej je Slovenija nadzor na mejah izvajala po 28. členu schengenskega zakonika, novo podaljšanje nadzora pa bo temeljilo na podlagi 25. člena.
