Drugi razlog za povrnitev optimizma je naša vlada. Vlada zna poskrbeti, da se vsi skupaj zabavamo. A ni najbolj zabavna domislica, da bo glavno besedo pri komuniciranju na najvišji ravni vodila vplivnica, influenserka, instagram strokovnjakinja? Ne bo nam več potrebno razvozlati uradnih sporočil in komunikejev, saj bo vse jasno skozi sliko, skozi kos oblačila, nove adidaske ali mimobežnega selfija s kakšnega potovanja. Te podobe je potrebno jemati skrajno resno. Ne gre zato, da bi se Robert, Tina, Tanja, Luka ali Asta šopirili in izpostavljali, temveč nam bodo sporočili preprosto dejstvo. Vse je pod nadzorom. Vse teče v skladu s pričakovanji, zato imamo čas za selfije, nove kose gvantov in obujanje spominov.
Spomini so tretji razlog za optimizem. Ko se vam bo zdelo, da gre vse v tri krasne, se spomnite, kaj vse lepega ste doživeli. Koliko optimizma ste recimo imeli pred triintridesetimi leti, ko smo se pripravljali na osamosvojitev? Ali takrat, ko smo stopali v Evropsko unijo in potem še prevzeli skupno valuto euro? Obalčanom optimizma ni nikoli zmanjkalo. Prihaja še ena fanatstična turistična sezona, ki bo ponovitev preteklih, tistih preteklih, ki jih ni zadela pandemija. Nič ni potrebno novega postaviti, si ničesar novega izmisliti, ni potrebno iskati novih izdelkov, ničesar ni potrebno spremeniti, razen malo dvigniti cene. Morje je takšno, kot je bilo zadnjih nekaj milijonov let. Le za kakšno stopinjo toplejše. Lep razlog za dvig cen vsega, kar se pojavi ob morju. Optimizem nam morajo obuditi tudi volitve v evropski parlament. Naužili se bomo obljub, gesel, sloganov in zavez, da bodo vsi kandidati v dirki vse naredili za nas. Goloroki se bodo v Bruslju tolkli za naše dobro in se strumno postavljali na pravo stran zgodovine. Optimizem morate najti tudi v TV-ekranih. Vsak dan vas komercialka popelje v raj. V iskanje tistega skritega in očem nevidnega. Vsega tistega, zaradi česar je vredno živeti. Taboriti ob morju, flirtati po dolgem in počez, spletkariti in rovariti proti vsem, poceni kšeftati in bentiti čez sistem, oblast in zakone. Ta neizčrpni vir zgodbic z ekranov nam mora vliti optimizem. Počitnice in dopust si zasluži vsak. Z regresom za začetek. Upokojenci, med katere sem uspešno prestopil, pri tem ne bomo spregledani. Upokojenci pa moramo biti optimistični že zato, ker nam je uspelo priti do penzije. Nevarno je, da mnoge generacije za nami ne bodo imele več tega privilegija. One bodo lahko res gojile pesimizem še naprej, zato je naša naloga, da se od nas nalezejo optimizma. Optimizem vseh generacij je zdaj v naših rokah.
