Stanje na trgu dela, lastnosti mladih, ki vstopajo nanj in širše družbene razmere postavljajo nove pogoje tudi na področju zaposlovanja. Kako mlade podpreti pri njihovem vstopu na trg dela, kako delodajalce čim bolje pripraviti na mlade, ki bodo postali del njihovega podjetja, kako razmišljati o zaposlovanju mladih skozi prizmo sodobnih trendov, so bile smernice projekta NEKSTEP Korak naprej za mlade v manj dinamičnih okoljih. Projekt, ki so ga izvajali Ljudska univerza Koper, Ljudska univerza Sežana, Središče Rotunda in International Development Norway, se po 22 mesecih izteka.
Iztek projekta med žrebci in smehom
Zaključna konferenca projekta NEKSTEP se je odvila v sredo, 17. 4. 2024, v hotelu Maestoso v Lipici. Dogodek je bil posvečen predstavitvi rezultatov projekta NEKSTEP, namenjenega olajšanju prehoda mladih v zaposlitev, ki so ga partnerji izvajali med 1. 7. 2022 in 30. 4. 2024. Pomemben del zaključne konference je predstavljala okrogla miza, kjer so strokovnjaki s področja zaposlovanja mladih in predstavnica mladih razpravljali o vstopu mladih na trg dela in razmišljali o lastnostih sodobnih mladih, ki gradijo svojo kariero.
Na okrogli mizi so sodelovali Vladimir Popovič, vodja Območne službe ZRSZ v Kopru, Nassim Djaba z Impact Hub Ljubljana, Neva Strel Pletikos iz Centra za osebno rast Koper in Ula Stepančič z Zavoda Scale with US. Nassim Djaba je izpostavil: »Na zaposlitvenem razgovoru mladi vprašajo, kakšne vrednote ima delodajalec /…/ Danes so delodajalci tisti, ki morajo dobro predstaviti delo, da bodo mladi pripravljeni vsak dan 8 ur svojega časa investirati pri njih.«. Vladimir Popovič je poudaril, da ZRSZ že dela v smeri ozaveščanja delodajalcev, da se tudi sami aktivirajo in raziščejo nove načine pridobivanja kadrov, saj ustaljeni načini niso več dovolj. Neva Pletikos Strel, sicer izkušena svetovalka na osnovi šoli, zdaj samostojna podjetnica, je poudarila, da imajo mladi veliko informacij, tudi o poklicih, a jim včasih zmanjka veščin, da bi te informacije prenesli v prakso »Zelo dolgo delujejo suvereni, ‘stisne jih’ tik pred odločitvijo«. Ula Stepančič, uspešna mlada podjetnica, je mladim svetovala »ne smete biti tiho, upajte si vprašati, pojdite po pomoč, ko jo potrebujete«, in izpostavila, kako ključno je imeti mentorja, ki te vodi na poti. Mentorstvo je bila rdeča nit, h kateri so se vračali vsi sogovorniki okrogle mize.
Okroglo mizo je moderiral Žan Papič, ki je odlično povezoval dogajanje na konferenci in jo ob dobršni meri smeha sklenil s kariernim stand up-om.
Mladi z rešitvami za digitalizacijo gradbenih procesov
Ena od aktivnosti projekta je bil tudi hekaton. Hekaton, skovanka iz besed »hekanje« in maraton, je dogodek, kjer posamezniki ali skupine rešujejo različne izzive. V primeru projekta NEKSTEP je šlo za izzive treh podjetij iz lokalnega okolja (RRC Koper, Kempinski Palace Portorož in Makro 5 gradnje), za katere so rešitve iskale skupine mladih. Izmed predstavljenih rešitev je podjetje, ki je postavilo izziv, izbralo najboljšo. Partnerji v projektu so prisluhnili vsem izbranim rešitvam in med njimi nagradili tisto, ki se jim je zdela posebno zanimiva. Izbrali so rešitev na izziv digitalizacije gradbenih procesov, ki ga je mladim zastavilo podjetje Makro 5 gradnje.
Zmagovalka hekatona je bila skupina dijakov Srednje tehniške šole Koper pod mentorstvom profesorja, ki je predlagala rešitve za digitalizacijo gradbenih procesov. Skupine dijakov so predlagale rešitve za beleženje delovnega časa na gradbiščih, za izdajo računov in številne druge rešitve za logistične procese, ki spremljajo vsakdan zaposlenih v gradbeništvu. Patricija Horvat iz podjetja Makro 5 gradnje, ki je sodelovanje na hekatonu v okviru projekta NEKSTEP predstavila tudi na zaključni konferenci, je pri predstavitvi med drugim izpostavila izredno aktivnost podjetja na področju zaposlovanja mladih kadrov. V podjetju se zavedajo, da morajo biti tudi sami aktivno prisotni na področju zaposlovanja, če želijo v svoje vrste pridobiti perspektivne (mlade) kadre. Mladim dijakom, s katerimi so sodelovali pri projektu NEKSTEP, so ponudili nadaljnje sodelovanje, predlagane rešitve pa postopoma vpeljujejo v prakso.
Več kot 500 vključenih mladih, največ zanimanja za osebna svetovanja
V delavnice karierne orientacije, ki so jih v sklopu projekta NEKSTEP izvajali na Ljudski univerzi Koper, sicer nosilki projekta, se je vključilo več kot 350 mladih iz lokalnega okolja. Na delavnicah so razmišljali, kaj nastopi po zaključku šolanja, v čem so dobri, kaj jih veseli, učili so se oblikovati življenjepis in se pripraviti na zaposlitveni razgovor. Raziskovali so različna digitalna orodja (od omrežja LinkedIn, platforme za postavitev spletne strani), učili so se osnov programiranja, odkrivali manj razširjene poklice (gledališki pedagog in igralec, testator programske opreme, pravosodni policist, svetovalec) in spoznavali delodajalce v lokalnem okolju.
Partnerji Središča Rotunda so s projektnimi vsebinami pomagali mladim, ki razmišljajo o samostojni podjetniški poti. Izvajali so delavnice o razvoju podjetniške ideje, o vodenju podjetja in o njegovi promociji. V delavnice so vključili več kot 180 mladih. Podjetniške vsebine so dodatno obogatili partnerji iz organizacije International Development Norway, ki so prispevali vsebine s področja zelenega podjetništva.
Da bi rezultati projekta koristili mladim tudi po njegovem izteku, so partnerji pripravili številna gradiva, med drugi žepni priročnik, ki zgošča vse vsebine, predstavljene v delavnicah, ki bodo na spletnih straneh partnerjev prosto dostopna tudi po koncu projekta.
Mladi so se najbolj aktivno zanimali za osebna svetovanja, ki so jih partnerji ponudili v okviru projekta. S svetovalcem so se lahko pogovorili »ena-na-ena« o vprašanjih, ki so se jim porodila v zvezi z izbiro šole oziroma poklica, gradnjo kariere ali ustvarjanjem samostojne podjetniške poti. V individualna svetovanja, ki prav tako ostajajo na voljo tudi po izteku projekta, se je vključilo več kot 100 mladih.
Kako iti v koraku s časom mladih
Posebna dodana vrednost projekta so bile delavnice izpopolnjevanja za mentorje in svetovalce, ki delajo z mladimi, za katere so skrbeli partnerji na Ljudski univerzi Sežana. Več kot 50 svetovalcev se je vključilo na delavnice, na katerih so spoznali sodobne mlade (česa si želijo od odraslih, kako se jim odrasli lahko približajo …), kako voditi pogovor z mladimi ob upoštevanju čustvene regulacije, kako jih navduševati in spodbujati, ter kako se mladim približati s pomočjo kreativnih metod, predvsem ko besede odpovejo.
Iz razreda v razred, nato pa … Kam?
Učenci v šoli postopoma napredujejo iz enega razreda v drugi razred, iz osnovne šole v srednjo, marsikdo pa nato na fakulteto. In kaj zatem? Prehodi v formalnem šolanju so pogosto tako avtomatizirani, da jih posamezniki ne ozavestijo, ne razmišljajo o tem, kaj sledi zaključku šolanja. Posameznik po izstopu iz šole ne pusti za seboj le ustaljenega urnika, znanih situacij, za seboj pusti tudi učitelje, svetovalce, prijatelje, sošolce. Ima bistveno manj stikov in posledično manj virov pomoči, v večji meri je prepuščen samemu sebi. Nenadoma ima na voljo številne možnosti za izbiro svoje (poklicne) prihodnosti in marsikdo težko izbere pot, po kateri se bo podal. Izbrati kaj ustaljenega ali začeti kaj svojega?
Da bi ponudili odgovore na ta in sorodna vprašanja so se slovenski partnerji (Ljudska univerza Koper, Ljudska univerza Sežana, Središče Rotunda) in en norveški partner (International Development Norway) odločili storiti korak naprej za mlade v manj dinamičnih okoljih ter s projektom NEKSTEP zagotoviti sredstva za izboljšanje njihovih kariernih odločitev. Projekt, ki sta ga podprla Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj in Norveški finančni mehanizem, je bil namenjen mladim med 14. in 29. letom, ki prehajajo od izobraževanja v zaposlitev, in mentorjem oz. svetovalcem, ki delajo z njimi. Partnerji v projektu so mlade povezali z lokalnim okoljem, sočasno pa lokalnemu okolju predstavili mlade in specifike, ki jih s seboj prinašajo v delovno okolje.
Avtorica prispevka: Ksenija Zečević, Ljudska univerza Koper
Projekt NEKSTEP Korak naprej za mlade v manj dinamičnih okoljih sofinancira Norveška s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma v višini 368.026 EUR. Namen projekta je mladim v regiji olajšati prehod med izobraževanjem in zaposlitvijo, ne glede na to, na kateri ravni zaključijo formalno izobraževanje.
Več informacij o javnem razpisu in finančnih mehanizmih je dostopnih na:
https://www.norwaygrants.si/
https://eeagrants.org/
https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-kohezijo-in-regionalni-razvoj/»Ta prispevek stran je nastal s finančno podporo Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino tega prispevka je odgovorna izključno Ljudska univerza Koper in zanj v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Nosilca programa Izobraževanje – krepitev človeških virov.«
