Čas dopustov in počitnic je povezan tudi s svobodo, da moremo s sproščenim ritmom oblikovati svoje dneve, dejavnosti, počitek. Svoboda je odločilna za razpoloženje ljudi in za zdravje, da se osvobodimo spon in najdemo mir. Sprejeti danosti in jih presegati, to je naša svoboda. Ohraniti moramo sposobnost preseganja skupnega reda. Potrebna je urejenost življenja, dejanj, odnosov, vendar je prav tako potrebno preseganje teh zahtev. Edina resnična mera svobode je ljubezen, ki je brezmejna in nepredvidljiva. Ob svobodi in ljubezni krepimo svojo človeškost in osebo. Svoboda je prag bivanja, vez z drugimi ljudmi, z vesoljem in presežnostjo. V njej moremo zadihati s polnimi pljuči in iti čez zaprtost ter egoizem.
Smisel počitka in dopusta je v obnovitvi naše človeškosti, da odvržemo bremena in vezi, ki nam jih je navrglo delo in vsakdanje zahteve, pa tudi naše slabe izbire, padci, zaplezanja. Prazni počitek razoseblja, dejavni počitek more spodbuditi pristno človeškost in jo dvigniti iz enoličnosti. Ljudje se rešujemo od popredmetenja, ki ga ustvarja tehnologija in okolje. Umaknemo se hrupu in umazanemu zraku, učimo se občudovati naravo in sami sebe. Najdemo si priliko za pogovor z bližnjimi, si kaj ogledamo, preberemo knjigo ali kaj napišemo. Pomembno je, da naredimo nekaj dobrega za nas in tudi za tiste, ko so ob nas. Nove izmenjave in povezave nas bogatijo, zlasti, če smo ozko potopljeni v svoje delo in dejavnosti.
Stvarnost ni vedno skladna z našimi željami. Nekateri ljudje ne najdejo časa za počitek in dopust, drugi pa si tako organizirajo, da v počitnicah ne pridejo do svobode in počitka. Zgodi se, da se vrnejo iz dopusta še bolj utrujeni in napeti. Lahko so veliko potovali ali se zabavali, vendar se niso srečali s sabo in poglobili miru. Tudi, ko so pritiski najbolj močni, moramo znati presekati, razgrniti pljuča in zadihati. Utruja nas stalna nevera vase in iskanje potrditve od drugih, nerazčiščeni odnosi z okoljem, delo in napor, ki ga živimo kot krivico. Obremenjuje nas preveč dogajanja, ki ga ne moremo predelati v sebi. Še tako dolg, razgiban ali pasiven dopust, ne bo ničesar spremenil. Pomembno se je srečati s svojim osebnim jedrom in njegovimi zahtevami. Le s soočenjem in premislekom, pa tudi z molitvijo, je mogoče spraviti v red stvari, ki so se dogajale prehitro in jim jih nismo mogli dojeti ter nanje odgovoriti. Zdrava dejavna oddaljenost nam pomaga, da se soočimo z vsakodnevnimi izzivi in moremo polno zadihati z vsem osebnim jedrom.
