Na začetku vročinskega vala smo imeli nekaj težav s sluzenjem morja, ampak očitno je to obdobje za nami, saj je naš modri zaklad ponovno čist in primeren za vse vodne vragolije malih in velikih oboževalcev poletnih radosti. Nekateri pa se raje kot za morje iz različnih razlogov odločijo za bazene. S tem ni nič narobe, pomembno je, da najdemo način, kako se ohladiti, pa seveda tudi rekreirati, kar je lahko pri tako visokih temperaturah pravi izziv. Zato pa je odlična izbira plavanje, ki je primerno za vse generacije, pri njem aktiviramo celo telo in pozitivno vpliva na več področij našega življenja. Še posebej nam, ki živimo ob morju, je bil stik z vodo položen v zibelko, zato smo se že od malih nog učili plavati, ob tem pa poslušali tisoč in en nasvet, kaj vse se pred, med in po plavanju sme ali ne sme početi. Pa je bilo vse res?
- Eno uro pred plavanjem ne smemo jesti. Delno drži. Mit, da ne smemo jesti eno uro pred plavanjem, ne drži povsem. V resnici se je najbolje izogibati velikim obrokom, saj lahko prebava večjih količin hrane povzroči nelagodje, slabost ali krče med plavanjem. Zato je priporočljivo, da velike obroke zaužijemo vsaj 2 ali 3 ure preden se odpravimo v vodo. Majhni prigrizki pa so običajno v redu, še posebej, če so bogati z ogljikovimi hidrati in lahko prebavljivi. Dobre možnosti so banane, energijske ploščice ali jogurt. Vsekakor pa tu velja opozorilo, da prisluhnete svojemu telesu in prilagodite prehranske navade glede na svoje individualne potrebe in odzive.
- Če uriniramo v morju/bazenu, se lahko pojavi vnetje mehurja ali okužba sečil. Drži. Po nekaterih raziskavah naj bi kar 62 % anketiranih priznalo, da med plavanjem urinirajo. Urologi ob tem opozarjajo, da naj tega ne počnemo, saj tvegamo vnetje mehurja in okužbo sečil, saj z urinom iz telesa odplaknemo tudi bakterije, ki lahko tudi več ur ostanejo na mokrih kopalkah. Tu velja opomniti na to, da se je po prihodu iz vode vedno priporočljivo stuširati in preobleči v suha oblačila. Lulanje v vodo samo po sebi običajno ne povzroča infekcij, saj je urin zdravih ljudi sterilen. Vendar pa slaba higiena, slabo vzdrževani bazeni in kontaminirane naravne vode lahko povečajo tveganje za okužbe. Prav tako s tem škodimo ostalim kopalcem, pri katerih se zaradi bakterij lahko pojavijo kožne bolezni ter tudi organizmom v morju. Še zanimivost: v mestu Vigo v severozahodni Španiji bodo kopalci, ki lulajo v morje, lahko kaznovani z globo v višini 750 evrov.
- Med plavanjem se ne potimo. Ne drži. Potenje je naravni način telesa za uravnavanje temperature, ki se dogaja med vsemi oblikami telesne aktivnosti, vključno s plavanjem. Vendar pa zaradi vode potenje med plavanjem ni tako očitno. Temperatura vode vpliva na količino potenja. V toplejši vodi se telo bolj poti, saj mora več energije porabiti za termoregulacijo. V hladnejši vodi pa je potenje manjše, vendar še vedno prisotno.
- S plavanjem ne moremo shujšati. Ne drži. Plavanje je odličen način za izgubo telesne teže, saj lahko ob tem porabimo veliko kalorij, in sicer kar med 500 in 700 kalorij na uro, odvisno od intenzivnosti in tehnike. Zato plavanje uvrščamo med zahtevne telesne aktivnosti, ki vključujejo vse glavne mišične skupine.
- Ne moreš se utopiti, če znaš plavati. Ne drži. Čeprav je pri plavalcih manjše tveganje za utopitev, je pomembno, da se zavedamo nevarnosti, kot so krči, utrujenost in podvodni tokovi. Vedno je priporočljivo plavati v varovanih območjih in biti pozoren na morebitne nevarnosti. Poslušati moramo svoje telo, če smo negotovi, pa imejmo ob sebi še nekoga, ki nam bo ob težavah priskočil na pomoč.
Uživajte v plavanju, ampak počnite to na varen način, da vam bo poletje 2024 ostalo v lepem spominu. Še nekaj opozoril NIJZ-ja, ki veljajo ob visokih temperaturah in veliki toplotni obremenitvi:
– Zmanjšamo izpostavljenost vročini: se umaknemo v senco, v naravo ali v hladnejše prostore.
– Zmanjšamo nastajanje toplote: omejimo fizično aktivnost. Fizično aktivnost na prostem omejimo na jutranje in večerne ure.
– Uživamo »lahko hrano«, v manjših obrokih.
– Telesu omogočimo odvajanje toplote s pravilno izbiro oblačil in zadostnim uživanjem tekočin.
– Ne pozabimo na zaščito pred soncem. V času njegove največje moči (med 10. in 17. uro) poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter s širokospektralno zaščitno kremo (z zaščito pred UVA in UVB žarki) s sončnim zaščitnim faktorjem najmanj 30. S kremo zaščitimo kožo, ki ni pokrita z oblačili (npr. obraz, ušesa, hrbtišča rok)
– V vročini se hrana hitreje pokvari. Bodimo pozorni na varnost hrane, ki jo uživamo in pravilno ravnanje s hrano.
– Zdravila shranjujemo na primerni temperaturi v skladu z navodili proizvajalca. Upoštevamo nasvete zdravnika.
