Franco Juri je Koprčan, ki je leta 1975 odšel v Ljubljano študirat geografijo in italijanščino. Leta 1978 je prevzel vodenje koprskega Mladinskega centra in ob Dnevu mladosti soorganiziral koncert Buldožerjev, Pankrtov, Aree, Petra Mlakarja in drugih. Večina, ki je bila na koncertu, se še spomni prizora, ko eden od nastopajočih vrže v občinstvo steklenico in pokaže nago rit. Incident je odnesel Jurija, ker so oblasti ocenile, da je kazanje riti antikomunistična gesta. Potem se je začel ukvarjati z glasbo, nastopal je s skupino Istranova, ki je iskala navdih v istrski glasbeni in socialni tradiciji.
Po prihodu iz vojske, kjer ga vabijo v partijo, pa kot razlog zavrnitve ne pove, da je anarhist, temveč da verjame v Boga, začne sodelovati z zeleno frakcijo ZSMS. Protestirajo proti termoelektrarnama Milje in Plomin. Leta 1987 postane asistent za italijanski jezik in književnost na FF v Ljubljani. Da pobudo, podprto s peticijo, da naj Jugoslavija ne rešuje manjšinskega vprašanja centralizirano, pobuda dobi ime Skupina 88. Pridruži se Odboru za varstvo človekovih pravic. Leta 1990 je bil na listi ZSMS-LS izvoljen za poslanca. Štiri leta je bil veleposlanik v Španiji in na Kubi, ko se je vrnil, je postal državi sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve. Po sporu z ministrom Ruplom je odšel med novinarje in bil karikaturist. Pridružil se je stranki Zares, bil poslanec in vodja poslanske skupine in leta 2011 skupaj s stranko pogorel na volitvah.”
Celoten intervju naše novinarke Bojane Leskovar in Franca Jurija lahko preberete TUKAJ.
Karikatura meseca avgusta / Kompromis:
