Rast cen za drugi teden zapored je deloma posledica znižanja obrestnih mer v ZDA.
Ameriška centralna banka je v sredo znižala obrestne mere za 0,5 odstotne točke, na 4,75 do 5,00 odstotka, in sporočila, da bi jih do konca leta lahko še dodatno znižala za 0,5 odstotne točke. Znižanje obrestnih mer običajno spodbuja gospodarsko aktivnost in povpraševanje po energiji, a do tega bo potrebnega nekaj časa.
Podporo cenam je prinesla tudi eskalacija napetosti na Bližnjem vzhodu po eksplozijah tisočih eksplozivov po Libanonu, v katerih je umrlo in bilo ranjenih več tisoč članov Hezbolaha. Libanonski Hezbolah je odgovoril z več raketnimi napadi na cilje v Izraelu, Izrael pa je izvedel ciljani napad na libanonsko glavno mesto Beirut. Trgovci se bojijo, da bi ta eskalacija konfliktov lahko motila oskrbo iz Bližnjega vzhoda, kjer se proizvaja tretjina svetovne nafte.
Po drugi strani pa večjo rast cen nafte preprečuje slabost kitajskega gospodarstva, največjega svetovnega uvoznika “črnega zlata”. Nova poročila so pokazala, da je predelava nafte v kitajskih rafinerijah avgusta upočasnila peti mesec zapored, prav tako so upočasnjeni industrijska proizvodnja in maloprodajna prodaja, kar kaže na slabost domačega povpraševanja.
Torej, kakšne bodo nove cene?
”Če vlada ne poseže v dajatve pričakujemo, da bo liter bencina stal približno 1,45 evra in se tako približal ravni v juniju, ko je bil liter najcenejši od letošnjega februarja in hkrati stal približno toliko, kot pred izbruhom ukrajinske vojne.’‘, so zapisali na Financah.
Pričakuje se, da bi se tudi liter dizla in kurilnega olja morala poceniti.
Tako bo po osrednji apoved cena litra lahko upadla za približno tri cente. Liter dizla bi tako po juliju spet zdrsnil pod 1,50 evra za liter.