Bruno Korelič se je rodil v Bezjakih leta 1944. Po diplomi na ljubljanski ekonomski fakulteti se je zaposlil na Feršpedu, nato pa v Intereuropi v Kopru. Potem je delal v Ljubljani kot pomočnik republiškega komisarja za promet in zveze, leta 1977 pa je bil imenovan za predsednika poslovnega odbora Luke Koper.
Leta 1982 so ga izvolili za predsednika tedanje koprske občinske skupščine. Leta 1990 je v Trstu delal kot predstavnik Gospodarske zbornice Jugoslavije. Vodenje Luke Koper je spet prevzel leta 1993. Leta 2001 je prejel nagrado Manager leta.
Bruno Korelič o Luki Koper
V pogovoru za Siol je leta 2017 razkril, da je bila vsa infrastruktura v Luki zgrajena s sredstvi podjetja ob pomoči gospodarstva in bank. Državne pomoči ni bilo, ravno obratno, je opozoril. “Država je približno leta 1994 z nekimi predpisi to nacionalizirala ali, po domače povedano, ukradla luškim delavcem,” je dejal.
A Koreliču je uspelo s politiko doseči dogovor, da se kljub lastništvu ne bo vmešavala v vodenje in nadzor. Država je v to privolila ter tako ohranila le dva odstotka glasovalnih pravic in 49 odstotkov prednostnih delnic. Konec leta 2004 pa se je to spremenilo. “Takrat so (v vladi, op. a.) nastavili svoje ljudi, sprejeli sklep in prednostne delnice spremenili v glasovalne ter tako politiki na široko odprli vrata, da je lahko začela šariti po podjetju,” je povedal.
Ob izidu knjige Moja pot leta 2014 je za Primorske novice kot ključno za Luko Koper izpostavil ustrezno železniško povezavo in drugi tir. “Če tega ne bo, se bo razvoj Luke ustavil, česar si najbrž nihče ne želi,” je dejal, glede izvedbe pa je bil precej pesimističen. Drugi tir je zdaj v gradnji, poskusno obratovanje je predvideno leta 2026.
Korelič se je zavzemal tudi za tretji pomol. Verjel je, da Občina Ankaran temu projektu ne bo več nasprotovala, a se ta načrt še vedno ni uresničil.
V poslovilnem zapisu so se ga danes spomnili tudi v Luko Koper, kjer so zapisali, da se ga bodo spominjali s spoštovanjem, saj je začrtal nekaj temeljnih smernic, ki so koprsko luko postavile na zemljevid svetovnih pristanišč.
