“V primeru prenove Muzejskega trga pod obstoječimi belimi murvami, za katera javnost zmotno navaja, da so stara več kot 100 let in dobro ohranjena, potekajo razne napeljave, med njimi komunalni vodi (elektrika, vodovod, kanalizacija). Ti komunalni vodi so dotrajani in jih je treba obnoviti,” so nam pojasnili na Mestni občini Koper. “Ker zaradi predvidenih izkopov ni verjetnosti, da bi drevesa preživela na obstoječi lokaciji, je občina naročila arboristično študijo, ki bo pokazala, ali so drevesa v dovolj dobrem stanju, da bi jih lahko presadili na drugo lokacijo,” so dodali.
Kot pravijo na občini, se pomena dreves za kakovost življenja v urbanem okolju zavedajo, zato so v zadnjih letih na javnih površinah v mestnem središču in tik ob njem zasadili več kot 500 novih dreves. “Ob tem pa presajamo in poskušamo rešiti tudi vsako drevo, ki raste na območjih, kjer občina načrtuje gradbena dela,” navajajo. Tako so med drugim rešili vseh 36 zimzelenih hrastov z lokacije, kjer so zgradili parkirno hišo Sonce, v Park urbanih športov pa so presadili tudi drevesa, ki so bila predvidena za odstranitev ob gradnji tržnice.
“Občasno se pojavi tudi potreba po odstranitvi posameznih obolelih ali nevarnih dreves z javnih površin, a občina pred tem v skladu s strokovnimi smernicami skrbno preuči vse možnosti, ki bi lahko prispevale k njihovi ohranitvi. Vsako drevo, ki smo ga zaradi bolezni ali ogrožanja varnosti primorani ostraniti z javnih površin, tudi zelo hitro nadomestimo z novo zasaditvijo,” še pravijo na občini.
Jadran Čalija, predsednik krajevne skupnosti Koper-center spomni, da so se s težavo sečnje dreves srečali že v parku pri bodočem Levjem gradu, ko so meščani tudi pripravili protest. Takrat se je tudi zavedanje občanov, kako pomembna so drevesa v mestnem jedru, dodatno okrepilo. “Konstantno dobivam klice meščanov na to temo,” opisuje Čalija, ki pravi, da krajevna skupnost zagovarja načelo, da se vsako drevo ne sme kar tako odžagati.
Predlagali so, naj občina pripravi popis vseh dreves v starem mestnem jedru, a ta še ni izdelan. “S tem bi se izognili marsikateri težavi,” pravi Čalija, ki sicer meni, da je največja težava pomanjkljivo informiranje. Krajevna skupnost je denimo dopis o drevesih na Muzejskem trgu dobila pozno, pa tudi na njihovo zahtevo. S pravimi in pravočasnimi informacijami se po njegovem mnenju krepijo odnosi med ljudmi, medtem ko jih pomanjkljive informacije rušijo in prihaja do razdrobljenosti družbe oziroma polarizacije mnenj. “Smo proti podiranju dreves, zelenja,” še pravi o stališču krajevne skupnosti.
