V Slovenijo je 13. oktobra prispelo deset palestinskih otrok iz Gaze, ki so v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča na zdravljenju in psihosocialni rehabilitaciji. Zanje je bilo predvideno, da se bodo zdravili 42 dni, nato pa se vrnili v Egipt, od koder so prispeli v Slovenijo. Vsem pacientom in njihovim spremljevalcem je bil za potrebe zdravljenja izdan vizum za kratkoročno prebivanje za čas trajanja rehabilitacije.
Kot je prvi poročal portal N1, je šesterica v nedeljo zaprosila za azil, kar je za STA potrdilo tudi ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). Kot so pojasnili na ministrstvu, so bili vsi predani v oskrbo vladnemu uradu za oskrbo in integracijo migrantov.
Še dve osebi, pacientka in njena skrbnica, sta iz nepojasnjenega razloga in po lastni volji prekinili zdravljenje. MZEZ nima podatkov, kje se trenutno nahajata.
Kljub zadnjemu zapletu je MZEZ v sporočilu navedlo, da si bo vlada prizadevala, “da v prihodnje na rehabilitacijo v Slovenijo pripelje najteže bolnike na dolgotrajno zdravljenje, ki bi jim težko zagotovili zdravljenje v regiji”.
Prošnja za azil temeljna človekova pravica
Vložitev prošnje za azil je temeljna človekova pravica, je v odgovoru na očitke opozicijskega poslanca Andreja Poglajena (SDS) glede otrok iz Gaze, ki so med zdravljenem zaprosili za mednarodno zaščito, poudarila ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.
Poglajen je takšno ravnanje označil za zlorabo pravice do azila, obenem pa ministrico vprašal, ali lahko zagotovi, da “ti ljudje nikakor niso bili udeleženi v akcije teroristične skupine Hamas”, vladajočega gibanja v Gazi.
Fajon je zagotovila, da so bile opravljene ustrezne preverbe posameznikov in ob tem spomnila na usodo teh otrok, ki so “močno pohabljeni in močno travmatizirani”. Kot je dodala, želi ministrstvo nadaljevati s projektom pomoči žrtvam vojne, tudi v primeru otrok z bolj dolgotrajnimi boleznimi.
