Bili smo navajeni, da je Severna Koreja lansirala testne medcelinske rakete, ki so potem odfrčale v morje. Nevajeni pa, da se medcelinske rakete uporabljajo v pravi vojni, tik pred našimi vrati. Propagandni filmi o tem, kako ravnati v primeru jedrskega spopada, so bili vsakodnevnica v 60-ih letih. Sedaj pa evropske države izdajajo knjižice za svoje državljane, kako ravnati v primeru jedrskega spopada in velika večina evropskih držav vadi odzivnost svojih služb v primeru vojnega spopada. Za pot od Pirana do Ljubljane in nazaj zapravimo 30 evrov, za pot z avionom iz Trsta do Valencije in nazaj pa 50 evrov. Navajeni smo bili, da Kitajci kupujejo znana evropska avtomobilska podjetja, ampak sedaj več kot samo razmišljamo, da bi kupovali avtomobile kitajskih znamk, proizvedene na Kitajskem.
Vesolje je bilo stvar bitke in prestiža med velikimi narodi. Danes največje rakete v vesolje pošilja zasebnik in Slovenci imamo v vesolju prve, pri nas narejene satelite. Triglavski ledenik z večnim snegom (kot smo ga včasih naivno imenovali in je bil nekaj večnega) zgineva. Zemlja je okrogla, a sedaj ni več nujno, da vsi verjamejo v to dejstvo in mogoče bosta Izola in Koper čez desetletja spet otok. Splav, ki je bil priborjena temeljna pravica žensk, da odločajo o usodi svojega telesa, je ponovno odprta tema za razprave. V naših glavah (ali pa vsaj v moji glavi) obala ni ravno vzor hitrih in velikih sprememb, če pa pogledamo, kaj vse se gradi in kako se bo že naslednje leto spremenil videz večine mest na obali, je to še ena od presenetljivih zadev. Malo je stvari, ki se ne spreminjajo.
Nekaj stvari je pa vseeno enakih. Politiki nam obljubljajo stvari, ki se nam zdijo nemogoče. Pretekli teden je v tej kategoriji zagotovo obljuba, da bomo potrebovali z vlakom od Ljubljane do Kopra manj kot uro in bo vlak vozil do 160 km/h. A nič o tem, kdaj se bo to zgodilo. Ampak včasih je nemogoče mogoče.