Okoli 239.000 smrti v EU leta 2022 je mogoče pripisati posledicam izpostavljenosti delcem PM2,5, glavnemu onesnaževalcu zraka, v najnovejšem poročilu navaja Evropska agencija za okolje (EEA). Nevarnim ravnem onesnaženosti zraka je izpostavljenih 73 odstotkov evropskih ekosistemov.
Delci PM2,5 so mikroskopsko majhni drobci trdne ali tekoče snovi, ki so razpršeni v zraku. Med drugim vključujejo prah, dim, saje, delce iz obrabe pnevmatik in cestišča ter delce prsti. Ker so zelo majhni, iz dihal vstopajo v kri in potujejo v različna tkiva, kjer med drugim povzročajo oksidativni stres in vnetja.
Kot so v EEA zapisali v poročilu, danes objavljenem na njihovih spletnih straneh, izpostavljenost tem delcem v EU ostaja skrb vzbujajoča, se pa njene posledice zmanjšujejo. V Sloveniji se je število smrti, ki jih je mogoče pripisati izpostavljenosti delcem PM2,5, leta 2022 v primerjavi z letom 2021 povečalo za 90 na 1.280. Vseeno pa se je stopnja umrljivosti med letoma 2005 in 2022 zmanjšala za 45 odstotkov.
“To je velika številka, ki potrjuje, da zrak od vseh dejavnikov, tudi vode, najbolj vpliva na naše zdravje,” je dejal dekan Fakultete za znanosti o okolju in vodja Centra za raziskave atmosfere, ki delujeta pod okriljem Univerze v Novi Gorici, Griša Močnik. Kot poudarja, je vsak napredek dobrodošel, je pa zmanjšanje preskromno. Ukrepi, usmerjeni v zmanjšanje onesnaževanja, niso poceni, a to ne bi smel biti izgovor, je prepričan. “Poleg tega se takšne naložbe povrnejo razmeroma kmalu,” je dodal.
Kaj je PM2,5?
To so manjši, fini delci, katerih premer je manjši od 2,5 mikrometra. V veliki večini delcev je glavna komponenta ogljik, na tega pa se lahko vežejo primesi, kot so kovine, organska topila ali ozon.
Delci, večji od 10 mikrometrov, se zadržijo v zgornjih dihalnih poteh (nos in obnosne votline), manjši delci pa dosežejo tudi spodnje dihalne poti. Delci, manjši od 2,5 mikrometra, medtem prodrejo celo v pljučne mešičke. Od tam lahko vstopajo v krvni obtok, s krvjo v različna tkiva in organe po telesu, kjer lahko povzročijo vnetje, so pred časom pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Delci PM2,5 nastanejo pri izgorevanju fosilnih goriv, torej jih povzročajo promet, industrija, ogrevanje gospodinjstev in kmetijstvo.
Po veljavnih smernicah WHO letna povprečna koncentracija delcev PM2,5 ne sme presegati 5 mikrogramov na kubični meter.
Število smrti se je sicer zmanjšalo
Število smrti, ki jih je mogoče pripisati posledicam izpostavljenosti tem delcem, se je med letoma 2005 in 2022 zmanjšalo za 45 odstotkov. Cilj do leta 2030 je 55-odstotno zmanjšanje. Zmanjšanje na ravni EU je dobra novica, a ne smemo pozabiti, da so številke še vedno zelo zaskrbljujoče, je v poročilu poudarila izvršna direktorica EEA Leena Ylä-Mononen.
“Onesnaženost zraka ima še druge, širše negativne vplive, zato je še toliko bolj pomembno, da dodatno okrepimo prizadevanja za zmanjšanje onesnaženosti zraka,” je dejala.
EEA je ob objavi poročila namreč izpostavila tudi posledice onesnaženosti zraka za stanje ekosistemov. Dušik v zraku, ki se nalaga v ekosistemih, poveča obremenitev s hranili, kar povzroči spremembe v strukturi in delovanju ekosistemov. Med bolj opaznimi so spremembe rastlinskih vrst, ki lahko rastejo na določenem območju. 73 odstotkov ekosistemov v EU je bilo leta 2022 izpostavljenih kritičnim tovrstnim obremenitvam.
Objava najnovejšega poročila EEA sovpada z današnjim začetkom veljavnosti novih pravil EU o kakovosti zraka, ki določajo strožje omejitve in ciljne vrednosti za onesnaževala, ki imajo najhujše posledice za življenje ljudi. Med temi so tudi delci PM10, dušikov dioksid (NO2) in žveplov dioksid (SO2). Nova pravila med drugim prinašajo tudi uvedbo dodatnih merilnih mest za spremljanje onesnaženosti zraka v mestih, podatki o tem pa bodo bolj primerljivi na ravni EU.
