Osman Dedić se je leta 1979 iz bosanskega Bihaća preselil v Slovenijo. »Za boljšim življenjem,« pravi. Sprva je kar 33 let delal pri gradbenem podjetju, ki pa je leta 2011 šlo v stečaj in Dediću se je pokazala priložnost poskusne zaposlitve v Sečoveljskih solinah, kjer je našel poklic svojega življenja.
»Prej nisem vedel niti, kaj je solni cvet,« se z nasmehom spominja sogovornik, ki priznava, da je bilo prvih nekaj dni njegovega dela na solinah precej zmedenih. »Doživel sem šok, za to delo bi potreboval doktorat,« pripoveduje. A pod svoje okrilje ga je takrat vzel vodja pridelave soli v Sečoveljskih solinah Dario Sau in mu z učenjem, kot pravi Dedić, izkazal posebno čast.
Težaško delo za čisto desetko
Ko je začel z delom na solinah, je bil star 52 let. »Marsikdo si je najbrž mislil, kaj bo ta nonič’,« v šali pove Dedić in doda: »Delo solinarja je res težaško, a če se dobro organiziraš, zmoreš.« Po šestih mesecih poskusnega dela so mu povedali, da je njegovo nabiranje soli za čisto desetko in je v Sečoveljskih solinah ostal 14 let, zadnji dve leti kot upokojenec.
Med opravljanjem solinarskega poklica je postal prava atrakcija. Mnogi redni obiskovalci solin so postali njegovi znanci in prijatelji, ki so se z njim hitro ujeli v klepetu ali sprejeli njegovo povabilo na kavo v bližnjo solinarsko hišico. Pogosto so ga obiskali novinarji, tudi iz tujih medijskih hiš. Svoje solinarsko znanje pa je rad predajal tudi mlajšim generacijam.
Pomembna priprava solnih polj
Kot razlaga Dedić, je delo solinarja skoraj bolj zabavno po sezoni žetja soli, ko na solinah pripravljajo solna polja. Pri tem delu se je oprl na svoje izkušnje iz gradbeništva. Z zanosom hiti pripovedovati, kako je treba natančno utrditi petolo (nekaj milimetrov debelo umetno gojeno plast alg, bakterij, sadre in mineralov, ki preprečuje, da bi se sol mešala z morskim blatom na dnu kristalizacijskega bazena, deluje pa tudi kot filter) in poskrbeti za čim bolj enakomerno debelo razlitje plasti slanice.
Lansko leto je nagrabil 130 ton soli, 90 prave piranske, ki ima zaščiteno označbo porekla in je pridelana po potrjenem tradicionalnem postopku, po izročilu, starem več kot 700 let, ter zgolj s tradicionalnimi orodji.
Solinarstvo kot poslanstvo
»To je poslanstvo, ki ga človek doživi,« o delu v naravi pravi Dedić, zato ga je toliko bolj razžalostila odločitev podjetja Soline, da mu dela na solinah ne podaljšajo. »Ko se peljem mimo, mi je hudo,« pripoveduje. V stiku z naravo pa namerava živeti še naprej, saj se bo po odhodu iz Sečoveljskih soli posvetil svojim oljkam in njivi.
In kakšen recept s soljo priporoča? »Riba na soli,« izstreli kot iz topa. Kot razloži, je skrvnost v tem, da po posodi natresemo plast navadne grobe soli, na kateri nato spečemo ribo. Tako preprečimo, da bi riba pri peki razpadla ali bi se od nje ločila koža.
