Žerjave so opazili v številnih krajih, preleteli so tudi ornitološko opazovalnico na otoku Cona, kjer so jih prešteli. Kar 20.000 jih je bilo.
S svojim glasnim oglašanjem so vsem naznanili, da so se vrnili v naše kraje.
Žerjav (Grus grus) je veličasten ptič, ki od konca repa do konice srednje dolgega kljuna meri od 96 do 119 cm, razpon njegovih peruti pa od 180 do 222 cm. Gre torej za ogromnega ptiča z zelo dolgimi nogami in dolgim ozkim vratom. Njegovo perje je modrikasto sivo, gnezdeči osebki pa dobijo rjasto rjav pridih zaradi barvil v barjanskih vodah, s katerimi se obarvajo med valjenjem jajc. Žerjav leti z iztegnjenim vratom in nogami.
Posnetek prikazuje prelet žerjavov nad Števerjanom, v katerem lahko slišimo tudi njihovo značilno oglašanje.
Oznanjajo pomlad
Z vračanjem žerjavov se počasi začenja prava pomlad, saj so to ene prvih ptic selivk, ki nas spomnijo na toplejše dni.
Pri nas lahko žerjava opazujemo v času selitev, v glavnem spomladi. Je izrazita selivka, ki se preko Evrope seli po dveh ustaljenih poteh in za počitek uporablja vedno ista območja. V tople kraje žerjavi v večjih skupinah odletijo navadno v začetku septembra. Na selitvi tvorijo jate v obliki črke V in na ta način zmanjšajo zračni upor in porabo energije na dolgi poti. Na gnezditvena območja se iz prezimovališč v Afriki ali na Iberskem polotoku vrne marca in začne gnezditi aprila ali maja.
Posamičen par gnezdi na različnih močvirjih in barjih, vendar za uspešno gnezdenje zahteva velika in nedostopna območja. Zato najpogosteje gnezdi na neprehodnih visokih barjih in močvirjih, obdanih z gozdom, ter ob neobljudenih rekah na severu Evrope. Gnezdo zgradi iz močvirskega rastlinja v ali tik ob vodi in ga lahko uporablja leto za letom.
Čeprav je žerjav oprezen ptič, ki se hitro splaši, je precej glasen. Ob zori ali v svetlih nočeh starša na gnezdu glasno trobita v duetu in se tako veselita novega življenja.
