Sobodajalci so vlado pozvali k ponovni javni obravnavi predloga novega zakona o gostinstvu, ki so ga potrdili včeraj. Trdijo namreč, da niso bili vključeni v pripravo zakonskega predloga. Kot je na včerajšnji novinarski konferenci dejala predsednica Združenja sobodajalcev Katja Rezman, so prvi predlog končne različice vladnega predloga prejeli po tem, ko je bil že poslan na vladni odbor v potrditev.
Vlado je tudi spomnila na to, da so predstavniki sobodajalcev zbrali 3200 podpisov pod peticijo, da vlada predlog zakona znova pošlje v javno obravnavo. Rezman je ob tem poudarila, da so podpise prispevale tudi nekatere turistične agencije, turistična društva, turistično-informativni centri in nekaj občin.
To po njenih besedah kaže na to, da gre za širšo problematiko, ki ne zajema samo sobodajalcev.
Neživljenjske in neizvedljive določbe
Po besedah predsednika sveta zavoda Gostoljubnost slovenskih domov Marka Petkovića je predlog zakona “minsko polje neživljenjskih in v praksi neizvedljivih določb”.
Zakon bo po prepričanju predstavnikov sobodajalcev posledično povzročil izbris 90 odstotkov zasebnih ponudnikov nastanitev za krajši čas, kar predstavlja 25 odstotkov vseh nastanitvenih zmogljivosti v državi.
“To predstavlja približno 50.000 državljanov, se pravi povezanih s sobodajalci in njihovimi družinami,” je dejal Petković.
Po njegovih besedah je splošna omejitev kratkoročnega oddajanja po celi državi unikum v Evropi, problematiko kratkoročnega oddajanja pa bi bilo treba reševati na lokalni ravni, saj da ima vsaka občina svojo specifiko.
Izpostavil je tudi, da splošna omejitev kratkoročnega oddajanja na 60 dni ne bo rešila stanovanjskega problema.
“Kako si ministrstvo predstavlja, da bodo sobodajalci, ki bodo po novem prisiljeni iti v dolgoročni najem, kako bodo oni oddajali in katera družina z otroki si bo najela stanovanje za 305 dni, da bo potem za 60 dni šla ven,” je dejal Petkovič.
Petković je ob tem izpostavil, da po novem v večstanovanjskih stavbah oddajanje prek s. p. ali d. o. o. prepovedano, v zasebni hiši pa bo, če je sobodajalec organiziran kot s. p., omejeno na 60 dni v letu.
Razmišljajo o presoji ustavnosti
Sobodajalci so v primeru sprejema predlaganega zakona v DZ pripravljeni tudi na pobudo za presojo ustavnosti z zahtevo za začasno zadržanje izvajanja zakona, omenili pa so tudi možnost odškodninskih tožb. Ob tem so izračunali, da bi neposredna škoda za sobodajalce za obdobje 30 let na podlagi osnutka zakona iz leta 2024 znašala 1,6 milijarde evrov.
“Javni interes seveda lahko prevlada nad interesom oziroma nad pravico do prostega uživanja zasebne lastnine in svobodne podjetniške pobude, pa vendar mora biti, kot sem že omenil, javni interes ovrednoten, ta do zdaj ni bil,” je pojasnil Petkovič.
Na novinarski konferenci so ob tem predstavili izsledke raziskave Sobodajalski barometer 2025, v kateri je sodelovalo 1008 sobodajalcev. V raziskavi je 78 odstotkov anketirancev ocenilo, da predlagani zakon trenutno predstavlja največjo nevarnost za sobodajalce.
Če bi bil predlagani zakon sprejet, jih je 85 odstotkov odgovorilo, da se ne bi odločili za dolgoročno oddajanje nepremičnine.
