Ženske občutljivejše za dva decibela
Kdor se spomni šepetanja za mizo v otroštvu, se najbrž spomni tudi njihove mame, ki jih je grajala, ker jih je slišala šepetati, medtem ko je oče mirno nadaljeval z rezanjem svojega zrezka.
Vtis, da imajo ženske pogosto ostrejši sluh kot moški, ni samo predpostavka mnogih, temveč obstajajo znanstveni dokazi, ki to dokazujejo, trdijo britanski in francoski znanstveniki.
Po testiranju okoli 450 ljudi v 13 državah je ekipa našla rezultate, ki kažejo, da imajo ženske “običajno” amplitudo sluha, ki je približno dva decibela bolj občutljiva kot pri moških.
“Ženske dosledno kažejo večjo občutljivost za 2 decibela v povprečju v celotnem frekvenčnem spektru, testiranem v vseh vzorčenih populacijah,” zaključuje skupina znanstvenikov v članku, objavljenem v reviji Scientific Reports.
Kohlearna občutljivost
S sklepom, da je lahko sluh žensk v nekaterih populacijah do 6 kHz ostrejši od sluha moških, je raziskovalna skupina trdila, da ženske ne samo kažejo “izboljšano kohlearno občutljivost” – kar se nanaša na s tekočino napolnjen del notranjega ušesa, ki pomaga pretvarjati zvočne valove, da jih možgani lahko berejo – ampak tudi prekašajo moške pri drugih akustičnih testih.
To je zato, ker se ženske ponašajo s “superiorno funkcijo tako v perifernem slušnem sistemu kot v osrednji slušni poti”, trdijo znanstveniki.
“Presenečeni smo bili, ko smo ugotovili, da imajo ženske za dva decibela bolj občutljiv sluh v vseh populacijah, ki smo jih izmerili, in to predstavlja večino variacij med posamezniki,” je dejal Turi King z Univerze v Bathu.
Poleg razlik med moškimi in ženskami so testi pokazali, da so imeli ljudje, ki živijo v gozdovih, »največjo slušno občutljivost«, medtem ko so se najslabše odrezali “gorski moški”, ljudje, ki »živijo na velikih nadmorskih višinah«, pa so imeli tisto, kar so raziskovalci opisali kot najnižjo slušno občutljivost.
Znanstveniki so ugotovili, da prebivalstvo, okolje in jezik znatno prispevajo k spremembam sluha, odvisno od dejavnikov, kot so “različne zvočne pokrajine”, ravni hrupa in izpostavljenost onesnaženosti.
“Naše ugotovitve izpodbijajo obstoječe predpostavke in poudarjajo potrebo po upoštevanju bioloških in okoljskih dejavnikov pri proučevanju sluha,” je povedala Patricia Balaresque iz Centra za raziskave biotske raznovrstnosti in okolja (CRBE) v Toulousu.
