Jadransko morje se spreminja
Eno izmed najpomembnejših vlog v morskem svetu igra fitoplankton, ki so ga na portalu Glas Istre opisali kot najmanjše prebivalce živahnega podvodnega mesta severnega Jadrana. Ti delci namreč vsrkavajo ogljikov dioksid in ga pretvarjajo v hrano, ki jo lahko uporabijo druge morske živali. Od fitoplanktona so odvisni tako najmanjši virusi in bakterije kot velike ribe in morski sesalci. Če fitoplankton zaradi sprememb v svojem okolju ne more dobro delovati, to vpliva na vse, kar pride za njim v prehranjevalni verigi.
Tako so rovinjski znanstveniki iz Centra za morske raziskave v Rovinju ugotovili dramatične spremembe fitoplanktona, ki jasno kažejo, da se v Jadranskem morju dogaja nekaj pomembnega. Takšne spremembe lahko močno vplivajo na celoten morski ekosistem.
Dramatične spremembe
Znanstveniki so v zadnjem desetletju opazili, da so običajni vzorci razvoja in rasti fitoplanktona postali manj stabilni in predvidljivi. To pomeni, da se fitoplankton ne odziva več na okoljske razmere na načine, ki so jih znanstveniki prej zlahka predvideli.
Spremljanje takšnih sprememb je izjemno pomembno, saj severni Jadran igra ključno vlogo pri kroženju morske vode po celotnem Jadranu. Tako kot lahko spremembe v enem delu mesta vplivajo na promet po vsem mestu, lahko tudi spremembe bioloških, kemijskih in fizikalnih lastnosti severnega Jadrana vplivajo na divje živali po vsem Jadranu.
Kazalniki sprememb
Martin Pfannkuchen, vodja rovinjskega laboratorija, je poudaril, da ta raziskava ponuja ključne vpoglede v kazalnike ekoloških sprememb v Jadranu, medtem ko dramatične spremembe, ki so jih dokumentirali, odražajo nujno potrebo po obravnavanju ekoloških pritiskov, ki na novo opredeljujejo strukturo in delovanje morskega ekosistema.
“Zelo pomembno je, da se zavedamo, da ta ekosistem ni enak kot pred dvajsetimi ali več leti. To pomeni, da nam ne bo več služil tako, kot nam je služil do zdaj. Navsezadnje moramo biti pripravljeni na dramatične spremembe,” je opozoril Pfannkuchen.
Omenil je prisotnost nekaterih rib, ki se jih ni varno dotikati ali jesti, in ki jih danes najdemo v morju, kot so napihljive ribe ali levinje, ki jih do včeraj v Jadranu ni bilo.
»Prej je bilo vse užitno, neškodljivo, nestrupeno, zdaj pa ni več tako,« je dejal znanstvenik in dodal, da sta zadnji dve desetletji zaznamovali vrhunec vsega, kar se je dogajalo v zadnjih štiridesetih do petdesetih letih.
“Zadnjih dvajset let je bilo vrhunec vsega, kar smo storili prej. Zdaj se vse bliža vrhuncu, ker te spremembe postajajo vse bolj opazne in vidne,” opozarja.
In kako smo se znašli v tej situaciji? Kopičenje! Morje je pravzaprav sistem, ki vsrkava vse do določene meje. Vendar smo dosegli točko, ko ne more več absorbirati brez posledic.
Te spremembe vidimo relativno hitro, ker živimo v Jadranu, ki je relativno majhno morje z veliko antropogenega vpliva, torej vpliva človeka. Vendar pa bomo iste spremembe, ki jih vidimo tam, videli tudi v preostalem delu Sredozemlja, Atlantika, Indijskega oceana, vendar veliko kasneje, pravi dr. Pfannkuchen in dodaja, da je zdaj (in nedvomno je bilo že prej) trenutek, da začnemo pri sebi in navsezadnje zase.
Najpogostejši vzroki za spremenjeno stanje
“Spremembe so v veliki meri posledica podnebnih sprememb in antropogenega vpliva na morsko okolje. Prav tako je največji problem odpadna voda, pa tudi način ravnanja z zemljo, uporaba herbicidov, pesticidov in drugih stvari, ki “požirajo” kraško območje, kot je naše,” je pojasnil dr. Pfannkuchen.
“Ves ta presežek gre v zemljo, nato pa v morje, kar zagotovo ni v našo korist. Ponavljam, vse, kar počnemo s kopnim in na kopnem, se takoj odraža v morju, zato če želimo takoj reagirati in izboljšati stvari za vse nas, nehajmo mučiti kopno oziroma za vsako ceno zmanjšajmo svoj negativni vpliv na okolje, zlasti na morje,” pravi rovinjski znanstvenik.
