Francija se je uvrstila na tretje mesto, sledita ji Portugalska in Irska, je razvidno iz poročila UNICEF-a, v katerem so primerjali podatke 43 držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in EU.
Nova Zelandija, Kolumbija, Mehika, Turčija in Čile so se uvrstile na dno lestvice.
Poročilo navaja, da so številne države utrpele močan upad akademskih sposobnosti otrok zaradi zaprtja šol v času pandemije covida-19.
Direktor UNICEF-ovega raziskovalnega urada Innocenti, Bo Viktor Nylund, je povedal, da so se otroci že pred pandemijo borili na več frontah.
»Zdaj, ko se soočajo z naraščajočo gospodarsko negotovostjo, morajo države dati prednost izobraževanju, zdravju in dobremu počutju otrok, da bi zagotovile ugodne življenjske možnosti in srečo ter ekonomsko varnost naših družb,« je dejal.
Veliko funkcionalno nepismenih otrok
V 43 državah ocene kažejo, da je približno 8 milijonov 15-letnikov – približno polovica te starostne skupine – funkcionalno nepismenih in ne znajo računati, kar pomeni, da niso mogli razumeti osnovnega besedila.
Najvišje deleže so zabeležili v Bolgariji, Kolumbiji, Kostariki, na Cipru in v Mehiki. Prisotni so bili tudi svetli dogodki, kot so stalno zmanjševanje umrljivosti otrok, splošno zmanjšanje samomorov mladostnikov in povečanje stopnje dokončanja šolanja. Vendar pa je poročilo izrazilo zaskrbljenost glede duševnega zdravja, saj se je zadovoljstvo otrok z življenjem zmanjšalo. Japonska je edina država, ki je dosegla pomemben napredek.
Tudi telesno zdravje otrok se je poslabšalo, število otrok s prekomerno telesno težo pa še naprej narašča.
“Po pandemiji podatki kažejo zaskrbljujoč standard za dobro počutje otrok, zlasti prikrajšanih otrok,” je dejal Nylund. »Zaradi različnih izzivov, s katerimi se soočajo otroci, potrebujemo skladen, celosten pristop, ki zajema celotno otroštvo in obravnava njihove potrebe v vsaki fazi njihovega življenja,« je dodal.
Nasprotujoči si vzorci
Nekatere države – Bolgarija, Hrvaška, Madžarska, Romunija in Slovaška – se uvrščajo visoko pri duševnem zdravju, v najnižjo tretjino pa pri telesnem zdravju.
Japonska, Republika Koreja in Slovenija so v zgornji tretjini pri znanjih in spretnostih, v spodnji tretjini pa pri duševnem zdravju.
Češka in Islandija se uvrščata visoko pri telesnem zdravju, v spodnji tretjini pa tako pri duševnem zdravju kot pri znanjih in spretnostih.
Slovenija se je po vseh treh kriterijih uvrstila na 13. mesto, na lestvici duševnega zdravja je sicer pristala na 28. mestu, na lestvici telesnega zdravja na 18., na lestvici znanja in veščin pa na 2. mestu.
Spremembe šestih kazalnikov blaginje otrok od 2018 do 2022
Pri Sloveniji je zaznano poslabšanje pri samomorih mladostnikov, akademski sposobnosti otrok, napredek pa pri umrljivosti in socialnem statusu. Stabilni sta splošno zadovoljstvo in število otrok s prekomerno telesno težo.
