Razmere v slovenski Istri
Po besedah ravnateljev šol v slovenski Istri, je večini šol uspelo zapolniti vsa mesta. Tako pravi ravnateljica Gimnazije Antonia Seme v Piranu, Aleksandra Rogić: »Letos nimamo težav s kadri, vsa delovna mesta učiteljev in tehničnega osebja so ustrezno zasedena.”
Drugod so razmere bolj zahtevne. Ravnateljica OŠ Ivana Babiča-Jagra Marezige, Eneja Rožanec, je izpostavila, da so morali nekoliko prilagoditi pouk fizike in slovenščine.
»Poučevanje fizike smo morali prerazporediti učitelju, ki poučuje tehnično vzgojo, slovenščino na predmetni stopnji pa prevzema učitelj razrednega pouka,« je dejala in opozorila tudi na nizka plačila za dodatne obremenitve.
“Učitelji prejemajo plačo v skladu s plačnim razredom, v katerega so uvrščeni in z veljavno plačno lestvico. Problem so dodatne ure, ki niso sistemizirane in jih učitelji opravljajo po zelo nizki ceni. To so interesne dejavnosti in varstvo vozačev – za slednje učitelj prejme 11 EUR bruto bruto na uro, kar je sramotno,” je bila ostra.
Na OŠ Oskarja Kovačiča Škofije po besedah ravnateljice Eneje Baloh težave nastanejo predvsem ob začasnih odsotnostih, a trenutno so popolno pripravljeni na novo šolsko leto. Učiteljem ponujajo urejeno okolje in strokovno podporo, ne pa materialnih ugodnosti, saj so te enotno določene na državni ravni.
Anton Baloh: težava ni (samo) plača
Po besedah ravnatelja OŠ Vojke Šmuc Izola, Antona Baloha jim je na njihovi šoli uspelo zapolniti mesta, čeprav ne vedno s povsem formalno ustreznimi kadri, temveč z učitelji, ki so tik pred zaključkom študija ali imajo sorodne izobrazbe.
Na vprašanje, ali se mladi težje odločajo za pedagoški poklic zaradi prenizkih plač, je odločno odvrnil, da to ni osrednja težava.
»Zelo težko je danes s temi generacijami otrok ustvarjati šolski ambient. Včasih smo socialno zorenje doživljali na ulicah in igriščih, danes pa se je preselilo v šole. Tu ne poučujemo le znanja, ampak učimo živeti. In ravno slednje – učiti živeti, učiti živeti skupaj, biti neke vrste mentor v socializacijskem zorenju je izredno težko, zato nekateri učitelji hitro obupajo ter raje odidejo na srednje šole ali fakultete,« je pojasnil.
Ob tem je dodal, da je delo v osnovnih šolah še posebej zahtevno, saj otroka spremljajo skozi ključna leta odraščanja:
»Od prvega do devetega razreda je treba skupaj s starši mladino navajati na življenje, ki jih bo zaznamovalo za vedno. To je najtežji del našega poslanstva.«
Kljub temu meni, da bi višje plače pripomogle k večji stabilnosti sistema: »Plača je pomembna, a vendarle se mi zdi, da je zahtevnost pedagoškega dela tisto, kar današnjim mladim otežuje odločanje za poklic učitelja.«
Učiteljem ponujajo s strani države predpisano plačo, imajo pa možnosti nagrajevanja posebnih aktivnosti in nadstandardnih dejavnosti ter možnost stimuliranja uspešnosti.
“S temi prijemi priznamo njihovo delo na različne načine, bodisi z bonusi, ki jih lahko skozi zakon o delovnih razmerjih tudi ponudimo, bodisi s počutjem in prijetnim vzdušjem znotraj kolektiva, ki je na našem zavodu na kar visoki ravni,” je zagotovil.
Odnosi s starši enako pomembni
Kot del pedagoškega dela je Baloh izpostavil tudi pomen dobrih odnosov s starši: »Težave imajo tisti, ki niso odločni ali imajo težave v komunikaciji. Pomembno je spoštljivo iskati kompromise in vedno imeti v mislih skupno dobro otroka.«
Čeprav so se šole v slovenski Istri večinoma uspele kadrovsko ustrezno pripraviti na novo šolsko leto, se tudi na tem delu države, tako kot drugod, soočajo s kadrovskim primanjkljajem. Ki pa ga zaenkrat uspešno obvladujejo.
Kot pravi Anton Baloh, se ključno vprašanje ne skriva zgolj v višini plače, temveč v pripravljenosti učiteljev, da prevzamejo tudi vlogo mentorjev pri socialnem odraščanju otrok.
