V sklopu projekta so pripravili številne aktivnosti, ki so v vsakdanjik vnesle večje zavedanje o tem, da si tudi avtisti želijo biti vključeni na trg dela. Poleg radijskega oglasa, plakatne kampanje v Mestni občini Koper in Občini Piran, video zgodbe ter osebnih pričevanj tako zaposlenih kot nezaposlenih oseb z avtizmom (njihovi zapisi so objavljeni na spletni strani zavoda), je vrhunec predstavljala okrogla miza z naslovom: Zaposlovanje oseb z avtizmom: priložnost ali izziv?
Pogovorni večer je privabil številne obiskovalce, spretno pa ga je vodil Blaž Maljevac. Med občinstvom so bili tako predstavniki strokovne kot laične javnosti, v prvi vrsti pa sta sedela tudi župan Mestne občine Koper Aleš Bržan, podžupanja Mateja Hrvatin Kozlovič in svetovalka župana Vesna Pajić.
»Dogodek je ponudil veliko navdiha, izkušenj in predvsem sporočilo, da lahko z razumevanjem ter podporo ustvarimo resnične priložnosti za vse. Iskrena hvala organizatorjem, ki se s predanostjo trudijo osveščati in odpirati prostor za priložnosti,« je zapisala podžupanja na svojem Facebook profilu.
Tako, kot večina projektov Zavoda Modri december, je bil tudi ta obarvan v odtenke modre – barve gledaliških luči in puzzlov – simbola avtizma. Ti so krasili oder, opaziti pa jih je bilo tudi na pogostitvi, kjer so med drugim postregli z veganskimi fižolovimi polpeti.
Pogovor je potekal v znamenju kakovostne vsebine in izjemnih sogovornikov. Tine Tomc, ki ga je voditelj poimenoval kar »glavna zvezda večera«, je potrdil sodelovanje in prvič po objavi video zgodbe, ki so jo v Zavodu Modri december posneli skupaj s Kleva Films, z občinstvom delil občutke o tem, kaj mu pomeni biti sprejet in imeti podporo na tej poti. Med drugim je dejal:
»Po moji izkušnji so mi ljudje bili pripravljeni pomagati. Ja, gotovo sem imel podporno okolje – to čutim. Če bi moral svoj delovni dan opisati kot filmski žanr? To zagotovo ne bi bil akcijski. Če pa bi govorili o komediji ali drami, pa je odvisno od dneva (smeh). Da sem postal del ekipe, sem začutil že prvi dan. Podpisal sem pogodbo in takoj začel delati, saj me je sodelavec nemudoma poklical, naj mu pomagam nositi nek težek rekvizit.«
Video z naslovom Avtizem ni ovira. Tine na odru življenja je ravno na dan dogodka presegel 1.000 ogledov na YouTube kanalu Zavoda.
Direktorica Zavoda Modri december, Patricija Lovišček, je na vprašanje, kako pri nas živijo osebe z avtizmom, odgovorila:
»Zelo je odvisno, v kakšnem okolju živijo – torej, ali je to okolje podporno ali ne. Tukaj imam v mislih več kategorij okolij: družinsko, prijateljsko, delovno, šolsko … Kadar imajo osebe z avtizmom priložnost živeti v podpornem okolju, kjer so sprejete takšne, kot so in jih okolica ne želi spreminjati, jim je bistveno lažje. In seveda obratno – če podpore ni, so dnevi težji. To izhaja iz osebnih izkušenj, ki mi jih zaupajo. Zato je zgodnja diagnoza ključnega pomena – saj prej ko se naučimo živeti s to nevrorazličnostjo, lažje je njim in tudi njihovim družinam, ki lahko vplivajo na okolje in povedo: imamo avtizem, imamo posebnosti in določene potrebe.«
Zavod Šentprima je partner projekta Znam, želim, zmorem delati in ob tem navaja zaskrbljujoče podatke: kazalniki Autism Europe kažejo, da je v Evropi med 75 in 90 % odraslih oseb z avtizmom brez zaposlitve. Prehod, vključevanje in pomoč pri zaposlovanju oseb z avtizmom so zato po besedah Jane Ponikvar iz Zavoda Šentprima ključnega pomena.
Izpostavila je: »Ta prehod je izredno pomemben – torej obdobje, ko posameznik zaključi šolo, nadaljuje na fakulteto in nato vstopi na trg dela. Imamo program ‘Prehod mladih na trg dela’, ki ga izvajamo vsi izvajalci zaposlitvene rehabilitacije. Ključno je, da mladim pomagamo spoznati svoje poklicne cilje, želje, ovire … Pomembno je preventivno ustvariti podporno okolje ter sodelovanje vseh služb in akterjev – socialnih služb, zdravstva, šolstva, podpornih služb, delodajalcev in družin. Ni dovolj zgolj pogovor in testi – predvsem je pomembno izkustveno učenje. Velik poudarek namenjamo delovnim preizkusom pri delodajalcih, da posamezniki konkretno vidijo, kaj pomeni delati, in se lahko preizkusijo na različnih delovnih mestih.«
Optimizma na dogodku ni manjkalo. Katja Vatovec iz Zavoda RS za zaposlovanje je na vprašanje, s kakšnimi ovirami se osebe z avtizmom srečujejo pri iskanju zaposlitve, odgovorila: »Če gremo skozi zaposlitveno rehabilitacijo, so ovire manjše – ker obstaja podpora, se oblikujejo poklicni cilji, nudi se pomoč pri pisanju življenjepisa, pripravi se ponudba za delodajalce, izvajalec gre z osebo tudi na razgovor, zato je stres manjši. Ključni trenutek
– kot načeloma velja za vse nas – je ravno zaposlitveni razgovor, kjer ‘pade’ odločitev o zaposlitvi. To je za vse stresno, vendar s podporo je lažje. Tine je primer osebe, ki je to uspešno prestal in se izredno izkazal – prepričal je kar štiri akterje, ki so odločali o njegovi zaposlitvi. To je dokaz, da se da.«
Predsodki in stereotipi o osebah z avtizmom so še vedno prisotni – tudi med delodajalci. A kot so poudarili govorniki, je to človeško, če z avtizmom nimaš izkušenj. Prav zato so ključne osebne izkušnje, dobre prakse in priložnosti, ki jih moramo dati. To je bilo tudi eno glavnih sporočil srečanja. Ena od obiskovalk je ob koncu dejala: »Izjemno poučna in zanimiva okrogla miza – predvsem zaradi razpravljavcev in povezovalca dogodka. Čestitke prav vsakemu izmed njih, saj gre za srčne posameznike, ki dvigujejo raven osveščanja – morda pa še nečesa pomembnejšega: zaupanja.”
Pomanjkanje sistemskih rešitev namreč rešujejo ravno ti posamezniki, organizacije in prostovoljci, ki nudijo oporo in pomoč. Optimizem pa dviguje tudi dejstvo, da na Zavodu za zaposlovanje delajo kompetentne osebe, kot je zagotovo današnja gostja okrogle mize.
Čestitke za projekt in predvsem Tinetu, ki je tako samozavestno nastopil na odru ter z iskrenostjo in humorjem predstavil svoje izkušnje. Naj bo to le eden izmed številnih tovrstnih dogodkov – saj je osveščanje prava pot do rezultatov, vidnost teh pa prepotrebna. Že današnja obiskanost to potrjuje.«
V sklopu pogovora in projekta Znam, zmorem, želim delati v Zavodu Modri december ne skrivajo realnega stanja. Potrebne so prilagoditve, ki temeljijo na specifičnih potrebah oseb z avtizmom – kot so strukturirano delovno okolje, jasna navodila, informiranje in svetovanje delodajalcev ter senzorne prilagoditve (hrup, barve, vonj). Poznavanje in razumevanje avtizma ter podpora sta zato ključna – tako za osebe z avtizmom kot za delodajalce.
Besedilo in foto: Tilen Pajek – PR prostovoljec Zavoda Modri december
