Mnogi od teh virov so se pojavili na mestih, ki so bila že prej temeljito raziskana, kar pomeni, da gre za nove izbruhe in kaže na “temeljite spremembe” v sproščanju metana v tem območju. Takšni viri sicer niso redki v svetu, a na Antarktiki je bil do zdaj znan le en aktiven, opozarja morska biologinja Sara Sibruk iz organizacije Earth Sciences New Zealand.
Sprva so nova odkritja vzbudila navdušenje, a je to hitro prešlo v zaskrbljenost. Znanstveniki se bojijo, da bi ti viri lahko v kratkem času sprostili velike količine metana v ozračje – kar bi predstavljalo nov, nepričakovan vir globalnega segrevanja, ki še ni vključen v klimatske modele. Poleg tega lahko metan sproži tudi verižne učinke na morski ekosistem, saj spreminja sestavo vode in količino razpoložljivega kisika.
Zakaj se metan zdaj sprošča ravno na tem območju, še ni povsem jasno, strokovnjaki pa sumijo, da je vzrok podnebna kriza.
Na nasprotni strani sveta, na Arktiki, je že opaženo povečano sproščanje metana zaradi taljenja ledu, višjih temperatur in sprememb morske gladine. To ustvarja nevaren začarani krog: segrevanje povečuje izpuste metana, metan pa dodatno pospešuje segrevanje.
Znanstveniki se bodo že naslednji teden vrnili na Antarktiko na dvomesečno raziskovalno odpravo, da bi podrobneje preučili nove vire.
