Na konferenci, ki jo organizira Direkcija RS za vode in včeraj in danes poteka v Portorožu, domači in tuji strokovnjaki predstavljajo dobre prakse, najnovejše trende, sodobne tehnologije ter aktualne izzive digitalizacije vsebin in postopkov na področju upravljanja z vodami.
Digitalni pristopi omogočajo povezovanje znanj, izkušenj in podatkov ter prispevajo k bolj trajnostnemu upravljanju z vodami. S področjem voda se po katastrofalnih poplavah leta 2023 ministrstvo za naravne vire in prostor še posebej intenzivno ukvarja.
“Poleg vseh aktivnosti, ki tečejo na vodotokih – smo namreč že globoko v programu petletne sanacije, za katero je vlada namenila 2,3 milijarde evrov – izboljšujemo in krepimo tudi sistem upravljanja z vodami. Ključen korak k doseganju zastavljenih ciljev je digitalizacija postopkov, ki omogoča boljše upravljanje, boljši nadzor, večjo preglednost in večjo učinkovitost,” je povedala državna sekretarka Lidija Keglevič Zagorc.
Po njenih besedah je prvi korak narejen, a to je šele začetek. Digitalizacija bo morala poseči na veliko več področij, kot so denimo vzdrževanje vodotokov ali vodni katastri. Prav tako bo potrebna na področju priprave in izdaje mnenj in soglasij v postopkih podeljevanja gradbenih dovoljenj, kjer je največ zamud. Novela gradbenega zakona je namreč uvedla 30-dnevni rok za izdajo mnenj in soglasij.
“Na analogen način, kot se jih izdaja zdaj, v prihodnosti ne bo šlo več. Zato se pospešeno uvajajo digitalni pristopi in uporaba umetne inteligence,” je poudarila državna sekretarka.
Vodja projekta Zeleni slovenski lokacijski okvir (SLO4D) Peter Kolenko je pojasnil, da uporaba digitalnih orodij, kot so senzorji interneta stvari, daljinsko zaznavanje, umetna inteligenca in veliki podatki (big data), omogoča natančnejše zbiranje in analizo informacij o kakovosti, količini in razporeditvi vode.
“Takšne rešitve prispevajo k učinkovitejšemu odločanju, zgodnjemu opozarjanju na suše ali poplave ter optimizaciji porabe vode v kmetijstvu, industriji in gospodinjstvih,” je ponazoril.
Upravljanje z vodami zahteva celovit pristop
Učinkovito upravljanje z vodami v digitalni dobi zahteva celovit pristop, ki povezuje tehnološke inovacije, trajnostne prakse, opolnomočenje odločevalcev ter vključenost širše skupnosti. “Le tako bo mogoče v prihodnje izkoristiti celoten potencial, ki ga digitalizacija nudi,” je še dodal Kolenko.
Danes si ne moremo več privoščiti odločitev, ki temeljijo zgolj na občutku ali povprečju, potrebujemo odločitve, ki temeljijo na podatkih, je poudarila ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer. “Zato moramo vzpostaviti infrastrukturo, ki to omogoča – od senzorike in oblačnih storitev do superračunalništva in umetne inteligence,” je prepričana.
