Belo se pere na devetdeset niza rekorde – v enem dnevu več kot 3.000 gledalcev!

Zdi se, da bomo kmalu dobili največjo slovensko filmsko uspešnico vseh časov. Kjerkoli predvajajo film Belo se pere na devetdeset, se išče vstopnica več. Tako si je samo v Cineplexx kinematografih film Belo se pere na devetdeset, posnet po avtobiografskem romanu  Bronje Žakelj, samo po prvem dnevu predvajanja ogledalo že 3.000 gledalcev.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Težko pričakovan slovenski celovečerec Belo se pere na devetdeset, režiserja Marka Naberšnika, posnet po romanu avtorice Bronje Žakelj, je včeraj prišel na redni spored slovenskih kinematografov. Film vzbuja veliko zanimanje tako med zvestimi ljubitelji kina, pa tudi med tistimi, ki kino obiščejo le občasno, o čemer pričajo razprodane dvorane tako premiernih kot tudi prvih rednih projekcij. V Cineplexx kinematografih se je film Belo se pere na devetdeset samo na prvi dan predvajanja zavrtel na kar 23 projekcijah in skupaj s primero si je film ogledalo že 3.000 gledalcev. Kot napoveduje predprodaja kino vstopnic za najbolj pričakovan film letošnjega leta, se obeta nova slovenska kino uspešnica.

 

PR Belo se pere na 90 Cineplexx 3
Bronja Žakelj, Aleš Pavlin in Lea Cok v družbi Tanje Žagar in njenega Mikija Šarca.

Film je svojo kino premiero doživel že v torek v kar dveh razprodanih dvoranah ljubljanskega Cineplexxa. Premiere so se udeležili ustvarjalci filma, med katerimi so bili Žiga Šorli, Jaka Mehle, Jure Rajšp, Tjaša Železnik, Lea Cok, Mei Rabič, Aleš Pavlin in Marko Naberšnik ter avtorica romana, po katerem je film nastal, Bronja Žakelj. Prvi gledalci so se s stoječimi ovacijami zahvalili filmskim ustvarjalcem za izjemno filmsko izkušnjo. Med prvimi si je film ogledalo tudi nekaj znanih obrazov, ki so po projekciji razkrili kako močno se jih je film dotaknil. Mnogi med njimi so izpostavili, da tako kot branje romana, tudi film ob ogledu izzove veliko čustev pri gledalcu.

Film Belo se pere na devetdeset je posnet po avtobiografskem romanu avtorice Bronje Žakelj in je predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni. Gre za pretresljiv, duhovit in navdihujoč roman, ki opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v 70. in 80. letih.