Glavno priporočilo parlamenta je omejitev starosti uporabnikov družbenih omrežij na 13 let, s 13 na 16 let pa le s soglasjem staršev, je v izjavi zapisala njena pisarna.
»S pojavom družbenih omrežij in pametnih telefonov so se med otroki in mladimi pojavili zaskrbljujoči trendi. V zadnjih nekaj letih smo opazili velik porast mladih med 11. in 15. letom starosti, ki se počutijo nesrečne. Največji porast je med dekleti, kjer je skoraj vsaka druga nesrečna,« je ob napovedi poročila, ki ga bo EP sprejel ta teden na plenarnem zasedanju v Strasbourgu, povedala Borzan.
Po njenih besedah je to posledica sodobnega načina življenja mladih, še navaja Hina.
Mladi vse manj časa preživijo v družbi
»Raziskave kažejo, da mladi danes preživijo veliko manj časa v družbi vrstnikov. Z dveh ur in pol na dan se je ta čas zmanjšal na 40 minut, mnogi med njimi spijo manj kot sedem ur, opazno pa je tudi odlašanje z življenjskimi izkušnjami, kot sta vstop v prvo razmerje ali opravljanje vozniškega izpita,« je pojasnila Borzanova.
Sklicevala se je tudi na podatke britanske revije The Economist, po katerih se povečuje število mladih, ki se samopoškodujejo, prav tako pa narašča tudi število samomorov.
V državah članicah Evropske unije je samomor že pogostejši vzrok smrti mladostnikov kot prometne nesreče, poroča Hina.
Širša družbena kriza
Po Borzanovi gre za družbeno krizo, h kateri je prispevalo veliko dejavnikov.
„Zagotovo pa ne smemo prezreti dejstva, da milijon ljudi vsak dan uporablja ChatGPT za pogovor o samomoru. V EU mladi preživijo sedem ur na dan na spletu, 78 odstotkov jih vsako uro preverja svoje mobilne telefone, skoraj polovica pa je nenehno na spletu,“ je dejala hrvaška poslanka.
Poudarila je, da ima že pol ure manj na spletu na dan „pozitiven vpliv na duševno zdravje“.
Poleg omejitve starosti uporabnikov na 13 let Evropski parlament predlaga prepoved uporabe podatkov mladih za oglaševanje in prepoved zasvojljivih dizajnov, „kot so neskončno scrollanje, funkcije samodejnega predvajanja in nepotrebna obvestila,“ so še dodali v izjavi.
„Poslovni model velikih internetnih velikanov je, da uporabnike čim dlje obdržijo na spletu. Nobenih pomislekov nimajo, niti glede zaskrbljujočih podatkov o vplivu na duševno zdravje mladih. To je velik korak naprej za parlament, ki je dosegel široko politično soglasje, pred novim evropskim zakonom, ki se pričakuje konec prihodnjega leta,“ je še dejala Borzan.
