Na nočna prebujanja lahko vpliva veliko dejavnikov, eden ključnih pa so hormonska nihanja. Naše spanje uravnava notranja biološka ura – cirkadiani ritem – ter hormona melatonin in kortizol, ki sledita 24-urnemu ciklu in določata, kdaj smo zaspani, kdaj se prebujamo in kdaj smo najbolj budni. Posebej pri ženskah v perimenopavzi so hormonske spremembe izrazite: padec estrogena pogosto spremljajo simptomi, kot so vročinski oblivi, nočno potenje, suha koža in zmanjšan libido. Pri tem lahko pomagajo fitoestrogeni, ki posnemajo delovanje naravnega estrogena, saj se vežejo na iste receptorje.
Kaj bi lahko bila rešitev?
Zdravnica dr. Mariyam H. Malik svetuje, da si pred spanjem uvedemo pomirjujočo rutino – branje, poslušanje sproščujoče glasbe ali meditacijo – ter se izogibamo modri svetlobi. Elektronske naprave namreč zavirajo izločanje melatonina, zato pomaga, če telefon pustimo v drugi sobi in se ekranom izognemo vsaj dve uri pred spanjem.
Pomembno vlogo ima tudi prehrana. Kofein, težki obroki pozno zvečer, nihanje krvnega sladkorja ter pomanjkanje magnezija ali vitamina B lahko porušijo nočni počitek. Alkohol deluje zavajajoče – sprva uspava, kasneje pa nas, ko njegovo delovanje popusti, pogosto prebudi. Tudi preveč tekočine pred spanjem vodi v pogosta nočna prebujanja zaradi odhajanja na stranišče, zato strokovnjaki priporočajo zmeren vnos tekočin in izpraznjen mehur pred spanjem.
S starostjo se vzorci spanja naravno spreminjajo, proizvodnja melatonina pa upada, zaradi česar je spanje lahko bolj plitvo in prekinjeno. Mnogi starejši zato pogosteje doživljajo nočna prebujanja in težave z neprekinjenim spanjem.
