Uprava za pomorstvo: Brez veljavnih spričeval gibanje ladje Laho ni mogoče

Za odziv na očitke lastnika ladje Laho, Gašparja Gašparja Mišiča, da Uprava RS za pomorstvo ne dovoljuje vrnitve 122 let stare ladje v slovensko morje, smo se obrnili na Jadrana Klinca, direktorja uprave. Kot je poudaril, pri njihovih zahtevah ne gre za administrativno togost, temveč zgolj spoštovanje veljavne pomorske zakonodaje in zagotavljanje varnosti.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Kot je pojasnil direktor Uprave RS za pomorstvo Jadran Klinec, lahko ladja Laho v skladu s svojimi spričevali pluje izključno v slovenskih teritorialnih vodah, medtem ko dovoljenj za mednarodno plovbo nima. Takšnih spričeval nikoli ni imela, njihovo pridobivanje pa bi bilo izjemno zahtevno.

Institut enkratnega potovanja – le v izjemnih primerih

Na upravi pojasnjujejo, da pomorska zakonodaja sicer pozna institut enkratnega potovanja, vendar se ta uporablja izključno v izjemnih in skrajnih primerih – denimo, ko ladja izgubi vsa spričevala ali ko je njen namen neposredna pot v ladjedelnico, kjer bo razrezana.

»Ta institut je bil uporabljen, ko je ladja Laho odšla na Hrvaško z namenom razreza. Ker se je namen poti kasneje spremenil, pogoji za ponovno uporabo tega instituta niso več izpolnjeni,« pojasnjuje Klinec.

Ob tem opozarja, da je ladja na Hrvaškem v prekršku, kar pomeni, da bi bila ob vsakem premiku izpostavljena inšpekcijskemu nadzoru.

»Že samo zaradi neobstoja spričeval je njeno gibanje nemogoče, ne glede na dejansko tehnično stanje ladje,« je pojasnil.

jadran klinec laho

Spričevala, privez in posadka – osnovni pogoji

Na upravi poudarjajo, da bi lahko ladjo pripeljali nazaj v Slovenijo le ob izpolnjevanju zakonskih pogojev. Ob tem opozarjajo, da vsa obstoječa spričevala ladje Laho potečejo 9. januarja, po tem datumu pa ladja ne sme biti ne v plovbi ne privezana v pristanišču.

»Lastnika ne moremo napeljevati k prekršku. Če bi ladja priplula brez izpolnjenih pogojev, bi jo ustavila inšpekcija, sledila bi globa in znova bi se znašli na začetku,« pojasnjuje Klinec.

Prvi in osnovni pogoj za kakršenkoli premik ladje je podaljšanje plovnega dovoljenja. Drugi pogoj je zagotovljen varen privez – torej jasno določeno, kje bo ladja stacionirana – tretji pa ustrezna posadka.

Ti pogoji veljajo ne glede na prihodnji status ladje.

»Tudi če bo ladja prekategorizirana v plavajoči muzej, to ne pomeni, da je razbremenjena obveznosti glede varnosti. Karkoli se na ladji dogaja, mora biti varna in sposobna plovbe,« poudarjajo na upravi.

laho

Uprava: zahtevamo le spoštovanje varnosti

Na Upravi RS za pomorstvo ob tem zavračajo očitke, da zavirajo projekt, ki je v javnem interesu. Kot poudarjajo, ne presojajo vsebinske vrednosti projekta, temveč izključno spoštovanje zakonodaje in varnostnih standardov.

»To je vse, kar uprava zahteva – nič več in nič manj. To smo lastniku tudi jasno pojasnili,« še dodaja direktor Uprave za pomorstvo.